VOLILNI ZBOR DRUŠTVA RUDOLF MAISTER KAMNIK

Dne 12. 4. 2012 je v  sejni sobi Občine Kamnik  potekal volilni občni zbor Društva general Maister Kamnik, na katerem so pregledali delo v preteklem letu, predstavili načrte za letošnje leto, izvolili pa so tudi nove organe društva, med njimi tudi novega predsednika. Prisotni na zboru so ugotovili, da se čedalje več članov društva udeležuje dogodkov  tako ob Maistrovih praznikih (ob 29. marcu kamniškem občinskem prazniku in 23. novembru Dnevu generala Rudolfa Maistra), kakor tudi vseh drugih domoljubnih praznikih. Pohvalili so se, da dobro sodelujejo tudi z ostalimi domoljubnimi društvi v občini, za največji dogodek  preteklega leta pa štejejo slovesno razvitje društvenega prapora. Še posebej pa so z navdušenjem sprejeli novico o sklenitvi pogodbe o solastništvu nad Maistrovo hišo, kar bo omogočilo ureditev dolgo želene Maistrove spominske sobe. (več o delu zbora društva si lahko preberemo na povezavi .

Dušica Kunaver, hčerka kraškega avtorja Andreja Zlobca (1899-1981), je zbrala, uredila in v samozaložbi v štirih knjigah  z naslovom V vihri petih vojn izdala očetove spomine. Zapisi klenega Kraševca so povezani z usodnimi trenutki slovenske zgodovine. V bojih za severno in južno mejo beremo  avtorjeve spomine, kako se je kot dvajsetletni fant pridružil prostovoljcem generala Maistra. Kot prostovoljec je pozneje sodeloval tudi v bojih na jugoslovansko-albanski meji. Zbirka je zapis edinega Slovenca, ki je doživel in preživel pet vojn prejšnjega stoletja.

V zbirki V vihri petih vojn je Kunaverjeva zbrala rokopise svojega očeta Andreja Zlobca, ki zajemajo čas od začetka 1. sv. vojne do konca 2. sv. vojne. Vsebina knjige zajema tudi vmesni čas med vojnami in opisuje razna zgodovinska dogajanja in avtorjeva doživetja v času od začetka prve do konca druge svetovne vojne. Večina vsebine celotne zbirke je prepisana iz rokopisa, ki ga je Andrej Zlobec nameraval izdati kot knjigo, nekatera poglavja pa so vzeta iz raznih njegovih neobjavljenih člankov, pisem in življenjepisov, ki jih je pisal za razne ustanove. Hčerka Dušica Kunaver pa je dodala tudi kakšno svojo misel oz. zapis.

Andrej Zlobec je preživel pet vojn: 1. svetovna vojna (1914-1918), boji za severno mejo – Maistrov borec (1918-1919), boji za južno jugoslovansko mejo v Albaniji (1921-1922), vojna med Grčijo in Turčijo (1922-1923) in 2. svetovna vojna (1941-1945). Zbirko na več kot 700 straneh sestavljajo štiri knjige z naslovi: V viharju 1. svetovne vojne, V bojih za severno in južno mejo, Častnik kraljevine Jugoslavije in Obveščevalec Osvobodilne fronte. Vse štiri knjige so opremljene z uvodnimi besedami  mag. zgodovine Marka Štepca iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, fotografsko gradivo pa je zbrano iz sedmih muzejev in arhivov.

Andrej Zlobec je začel pisati spomine v italijanskem taborišču na gori Monte Viso. Ko se je po kapitulaciji Italije vrnil domov, je te zapiske prinesel s seboj. S pisanjem spominov je nadaljeval leta 1945, ko se je tik pred osvoboditvijo kot invalid vrnil iz Poljanske jetnišnice v Ljubljani. V 1. sv. vojno je bil vpoklican kot 15-letni fant, mobiliziran za delo v zaledju fronte, vojaško suknjo pa je slekel v začetku 2. sv. vojne kot član generalštaba jugoslovanske vojske, kot intendantski načelnik Triglavske divizije.

V zapuščini Andreja Zlobca je dvoje priznanj: potrdilo in značka Maistrovega borca in brošura, v kateri je poimensko imenovan, in medalja OF ob 40-letnici ustanovitve OF leta 1981 (ki pa je ni videl, ker je umrl pred njeno podelitvijo, istega leta v Ljubljani). Avtor je svoje zapise namenil predvsem mladim, predvsem šolajoči se mladini, da se jim približa vrednote življenja v svobodni domovini. Ker splošna zgodovina premalo pove o resničnih dogodkih, zato so dogodki, opisani v teh knjigah, dopolnilo zgodovini.

Z  recitalom pesmi in branjem spisov na temo »Moj dom in moja domovina« so v kamniškem CIRIUS-u dne 29. marca 2012, ko kamniška občina praznuje svoj praznik, ta je posvečen rojstvu generala Rudolfa Maistra, slovesno odprli »Domovinski kotiček«, ki je prvi tovrstni kotiček v kateri od kamniških šol, in verjetno sploh eden prvih tudi v slovenskem prostoru.

Otvoritve domovinskega kotička in recitala v CIRIUS-u, v katerem so bile, poleg spisov gojencev zavoda, predstavljene domovinske pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika in Toneta Pavčka, je pripravila Marta Lavrič Tomšič. Prireditve sta se poleg župana občine Kamnik udeležila tudi Leon Pirman in Igor Podbrežnik iz Društva Demos na Kamniškem.

Predsednik Društva Demos na Kamniškem je Isabelle Morel Bera, vršilki dolžnostidirektorice CIRIUS-a, predal knjižno darilo, s katerim bodo obogatili domovinski kotiček, in ponudil sodelovanje tudi v prihodnje, v nagovoru pa poudaril pomen vrednot, ki morajo postati vrednostno središče našega naroda.

Lahko si želimo, da se bodo takšni kotički, posvečeni ključnim trenutkom naše zgodovine, zrasli po vsej Sloveniji.   

V petek, 23. marca sta društvo Demos na Kamnik in društvo Sv. Jakoba v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku gostila mag. Andrejo Valič Zver, direktorico Študijskega centra za narodno spravo, in njenega sodelavca dr. Damjana Hančiča, ki sta v uvodnem delu večera predstavila poslanstvo, vizijo in cilje Študijskega centra za narodno spravo, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje.

Mag. Andreja Valič Zver je v nadaljevanju predstavila pomen objektivnega in vsestranskega prikazovanja določenih zgodovinskih procesov in dogodkov iz polpretekle zgodovine ter pomen govorjenja o temah, ki so večkrat zelo boleče, ko pa o njih spregovorimo, pa se zelo olajšamo. Ker se zatajevane in nerazčiščene stvari iz preteklosti  v prihodnosti rade ponovijo, je potrebno tudi mlade v okviru učnega procesa seznanjati o vseh totalitarizmih in njihovih oblikah tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Tistim, ki narave totalitarnih režimov ne poznajo, tudi ne morejo prepoznati aktualnih oblik takega ravnanja in obstaja velika verjetnost, da se jim ta totalitarizem ponovi v vsej svoji grozoti.

V nadaljevanju večera se je razvila razprava o kamniških prizadevanjih za narodno spravo. Marjeta Humar je prepričana, da smo na področju občine Kamnik, če ga primerjamo s slovenskim nivojem, v zadnjih 20 letih na področju narodne sprave naredili kar precej. Največji dosežek je bila vsekakor obeležitev oz. označitev vseh povojnih množičnih grobišč in pa Zbornik žrtev druge svetovne vojne v Občini Kamnik.

Valentin Zabavnik je predstavil čas, ko so se v Tunjicah odločili, da postavijo obeležje vsem žrtvam druge svetovne vojne in revolucije. Če je bil začetek projekta povezan z nasprotovanji »zmagovalcev« in strahom »poražencev«, so danes Tunjičani spravljeni in pomirjeni. Ne moti jih niti vsakoletna akcija Združenja za vrednote NOB, ki povsem rutinsko polagajo venec na svoj spomenik, ki pa ostaja čez leto brez obiskov in prižganih sveč. Njihovo središče spomina na tisti čas in domačine, ki so izgubili življenje v vihri vojne in revolucije, je spomenik vsem žrtvam.  

Milan Šuštar, ki je uredil Zbornik žrtev druge svetovne vojne, ta zajema popis vseh žrtev, ne glede na to, na kateri strani so padli, in sicer tako vojakov kot civilistov, je povedal, da se je komisija v času, ko je pripravljala zbornik, srečevala s številnimi težavami: s strahom svojcev tistih, ki so padli na »napačni« strani, z ostrimi delitvami na obstoječe »partizanske« žrtve in neobstoječe »nepartizanske« žrtve ter s strahom, da bi se zaradi »štetja kosti« skregale sedanje generacije. Po njegovem mnenju knjiga, ki je že doživela ponatis, sedaj pa je v postopku digitalizacije, iz leta v leto pridobiva na pomenu, sedanje generacije pa imamo objektivnejši pogled v preteklost, iz nje pa se lahko tudi marsikaj naučimo za prihodnost.

Igor Podbrežnik je v zaključku razpravo usmeril v prihodnost. Spregovoril je o ostankih totalitarnosti, ki jo nosimo s seboj vse generacije ljudi, ki smo se rodili po drugi svetovni vojni in smo bile deležni ideološke indoktrinacije. Prepričan je, da ni dovolj, da zgolj posamezniki prispevajo k spravnemu procesu, potrebni so sistemski ukrepi, ki jih lahko naredi samo država s svojimi inštitucijami. Priložnosti vidi v spremembah v šolstvu in vzgoji. Spremembe bodo, ko se bodo vsi, ki so zaposleni v javnem sektorju, zavedali, da je njihov delodajalec slovenska država, ko se bodo zavedali, kako je ta država nastala in kaj so njene ključne vrednote.

Dr. Damjan Hančič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo je v petek, 20. januarja, ob 19. uri v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku predstavil tudi pravkar izdano knjigo Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem 1941–1945, ki odstira nekatere manj znane strani druge svetovne vojne na Kamniškem.

Knjiga je izšla leta 2011 kot prva iz načrtovane zbirke o revolucionarnem nasilju na Slovenskem v času druge svetovne vojne. V njej je uvodoma predstavljen položaj na Gorenjskem ob okupaciji leta 1941, s posebnim poudarkom na Kamniškem. Na kratko so predstavljeni nemška okupacijska politika, delovanje partizanskih enot in partije med okupacijo ter organizacija in delovanje enot, ki so izvajale revolucionarno nasilje. V osrednjem delu monografije je avtor prikazal konkretne primere revolucionarnega nasilja na vzhodnem gorenjskem območju. Odgovoril je na vprašanja, v kakšni obliki se je kazalo partizansko oziroma revolucionarno nasilje nad prebivalstvom, v kolikšni meri je bilo to nasilje usmerjeno proti resničnim sodelavcem okupatorja, in v kolikšni meri le proti politično-ideološkim nasprotnikom OF oziroma njene vodilne sile komunistične partije. V monografiji so objavljeni seznami žrtev na obravnavanem območju in dokumenti o revolucionarnem nasilju na vzhodnem Gorenjskem, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije in  pričevanja, ki jih hrani Študijski center za narodno spravo.

Ob 95. letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča

V avli Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku je zvečer ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča pod pokroviteljstvom Občine Kamnik in v soorganizaciji ŠCRM in Območne izpostave JSKD Kamnik potekala v  slavnostna akademija,  na kateri so počastili spomin na Kamničana, slovenskega pesnika, Franceta Balantiča. Njegovo življenje in delo je v svojem govoru orisal  slavnostni govornik mag. France Pibernik, eden najboljših poznavalcev njegovega pesniškega dela.

Slavnostni govornik France Pibernik,  velik poznavalec pesnika Franceta Balantiča

Producent vrhunskega kulturno-umetniškega programa Tone Ftičar je k sodelovanju povabil: skupino Rudolfi, ki so pod vodstom profesoric Marje Kodra in Tanje Kropivšek pripravili recital Balantičevih pesmi, jazzovskega pianista Gregorja Ftičarja, sopranistko Katarino Lenarčič ob klavirski spremljavi Igorja Vičentiča in MePZ ODMEV Kamnik pod vodstvom Ane Smrtnik, s skladbami Sama Vremšaka na pesemska besediliaFranceta Balantiča, program pa je povezovala  Marta Zabret.

Po končani akademiji so Tone Ftičar in MePZ ODMEV Kamnik prirpavili pripravili kratek kulturni program pred spomenikom Franceta Balantiča, ki ga je občina Kamnik postavila leta 1991 v Novem trgu, Marjeta Humar, ki je  akademijo organizirala, pa je skupaj z županom občine Kamnik Marjanom Šarcem položila venec v spomin na velikega slovenskega pesnika.