V soboto, 10. 1. 2015, je minilo natanko 25 let od ustanovnega sestanka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v Kamniku, predhodnikov sedanje Nove Slovenije - krščanskih demokratov Kamnik (NSi Kamnik). To je bil čas, ko so nosilci slovenske politične pomladi ukrepali izjemno hitro: 11. 1. 1990 so že bili ustanovljeni Zeleni Kamnika ,12. 1. 1990 pa je že bil ustanovljen Demos na Kamniškem. Ti prelomni dogodki novejše slovenske zgodovine si vsekakor zaslužijo posebno pozornost.

Leta 1990 so bili viharni časi, časi, v katerih se je preoblikovala takratna Evropa, časi, v katerih je nastajala nova podoba sveta, vsaj v tem delu kontinenta, ki mu tudi Slovenija pripada, časi, ko se je združevala Nemčija, časi, ko so bili tudi postavljeni temelji nove, razširjene Evrope.

V petek, 31. oktobra 2014, je pri kapeli Lurške Matere Božje v Kamniški Bistrici potekala spominska maša za vse žrtve 2. svetovne vojne in izvensodnih povojnih pobojev na Kamniškem. Somaševanje duhovnikov iz kamniške dekanije je vodil prof. dr. Janez Juhant, ki je tudi član občinske komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč v dolini Kamniške Bistrice.

Konec oktobra 2014 je profesor Mitja Ferenc vodil sondiranje prikritih grobišč na Macesnovcu v Kamniški Bistrici. Verjemite mi, pogled v odprto grobišče, z ostanki žrtev danes nerazumljivega sovraštva, človeka premakne. Razmišljal sem in bil zgrožen, kaj je sposoben narediti človek človeku. Ustrašil sem se, da se to lahko danes ponovi. Saj se na vsakem koraku čuti sovraštvo do drugače mislečih, saj se celo spodbuja sovražni govor. Saj nismo opravili očiščenja s totalitarno preteklostjo. Saj se danes celo v tej dolini, ki je bila prepojena s krvjo žrtev nerazumnega početja, častijo voditelji iz totalitarnih časov, ki so odgovorni, da je Kamniška Bistrica postala in ostala eno samo grobišče.

V Kamniku, ki je v drugi polovici 19. stoletja s svojo znamenito Narodno čitalnico leta 1868 veljal za eno trdnejših slovenskih mest na Kranjskem, je ustvarjalo kar nekaj pomembnih mož in žena. Nekateri so se srečevali na ulicah starega mesta, na različnih kulturnih prireditvah, morda med seboj sodelovali in prijateljevali. Drugi se niso niti poznali. Pa vendar vse povezuje romar čas, ki se je iz preteklosti napotil v prihodnost in s seboj nosi njihove sledi.