Analiza kamniških občinskih volitev 2010

.

 


Še malo časa je ostalo županu Marjanu Šarcu in svetnikom Občinskega sveta Občine Kamnik v mandatu 2010-2014, da uresničijo svoje politične cilje in nam, njihovim volivcem, položijo račune. Predstavljamo serijo člankov, ki opisujejo čas volilne kampanje in se trudijo analizirati rezultate udeležencev v tej kampanji. Letos mineva dvajset let po uveljavitvi Zakona o lokalni samoupravi in prvih volitev v občinski svet občine Kamnik. Leta 1994 je bilo območje sedanje občine Komenda še del enotne občine Kamnik. Prve volitve v občinski svet občine kamnik v sedanjem območju so bile leta 1998, ko so potekale tudi prve volitve v novo ustanovljeni občini Komenda.

Opažamo, da so aktivnosti za jesenske lokalne volitve 2014 že stekle, zato smo se odločili, da ponovno izpostavimo politične analize lokalnih volitev v letu 2010. Morda bo prebiranje štiri leta starih zapisov komu v pomoč, da pripravi zmagoviti predvolilno kampanjo in se povzpne na kamniški politični vrh.

 Občinske svetnice in svetniki v mandatu 2010 - 2014 z Antonom Tonetom Smolnikarjem, županon od 1994-2010, in županom Marjanom Šarcem, izvoljenim na lokalnih volitvah 2010.

Lokalna samouprava v svojem bistvu pomeni zagotavljanje možnosti neposrednega vplivanja na odločanje v lokalni skupnosti, za katero so pomembna vprašanja, ki se nanašajo na življenje te skupnosti. Lokalne volitve pa nam državljanom ponujajo možnosti, da vplivamo na strukturo lokalne oblasti, zato so neločljivi in naravni del lokalne demokracije kot take. Tudi na lokalnih volitvah morajo biti upoštevana vsa tista načela, ki so se uveljavila v sodobnih demokratičnih volilnih sistemih, kot so predvsem načelo splošne in enake volilne pravice, neposrednost in svobodnost volitev ter tajnost glasovanja. S serijo analitičnih prispevkov, ki so nastali v času kampanje za volitve župana Občine Kamnik v letu 2010, ko se je poslovil dolgoletni župan Anton Tone Smolnikar, in hkrati tudi volitev v Občinski svet občine Kamnik. Članki, objavljeni so bili v spletnem časopisu Kamničan, prikazujejo politične spremembe, ki so se nakazovale v predvolilnem času, opisujejo stanje po končanih volitvah ter napovedujejo spremembe, ki so se zgodile v nadaljevanju. Žal je spletni časopis Kamničan doživel vrsto lastniških sprememb. Žalostno je, da niso poskrbeli, da bi se ohranil bogat arhiv. Tako so se izgubili bogati zapisi, ki bi še kako prispevali k razumevanju obdobja od leta 2005 dalje. Avtor prispevkov o volitvah 2010 je ohranil naslednje zapise, dodaja pa tudi kopijo obširnejše analize o doseženi ravni lokalne demokracije v kamniški občini, ki jo je leta 2012 objavil v Kamniškem zborniku št. 21:

1. Utrinki s soočenja predstavnikov kandidatnih list, ki so leta 2010 nastopale na volitvah v Občinski svet Občine Kamnik

2. Utrinki s prvega soočenja kamniških županskih kandidatov na volitvah 2010

3. Bo Tonin odločil, kdo bo leta 2010 postal novi kamniški župan?

4. Prišel je Marjan Šarec, ki bo zadeve delal drugače

5. Kaj nam pove prvo merjenje javnega mnenja po kamniških volitvah 2010

6. Analiza občinskih volitev 1994-2010 in dosežena raven lokalne demokracije v kamniški občini

Občinski svet Občine Kamnik

 

 

 

 

Kristjani v politiki

.

Kulturno društvo Svetega Jakoba in Društvo Demos na Kamniškem sta v petek, 21. februarja, organizirala večer z naslovom Kristjani in politika, na katerem so nastopili poslanci Nove Slovenije v Državnem zboru: Ljudmila Novak, predsednica NSi, mag. Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, Jožef Horvat in Iva Dimic, podpredsednica NSi. Večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku je pritegnil zanimanje nad 140 poslušalcev.

Od leve proti desni sedijo: Jože Horvat, Ljudmila Novak, mag. Matej Tonin in Iva Dimic.

Ljudmila Novak je govorila o zgodovini Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in njene naslednice, Nove Slovenije, nato pa predstavila še delo krščanskih demokratov od leta 2011 dalje, ko se je NSi vrnila v parlament. Komentirala pa je tudi aktualne politične zadeve, kar je navzoče še posebej zanimalo in o čemer je pozneje tekla obširna razprava.
Mag. Matej Tonin se je osredotočil na konceptualne teme, saj je govoril o opredelitvi krščanske demokracije, o njeni ideologiji in idejnih temeljih ter o krščanskodemokratski gospodarski politiki, ki temelji na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ta poudarja odgovorno svobodo zasebne gospodarske pobude ob hkratni skrbi za socialno pravičnost oz. socialno ravnovesje in trajnostni razvoj.

Čas počasi briše

.

Društvo Demos na Kamniškem je s finančno pomočjo občin Kamnik in Komenda izdalo novo knjigo z naslovom "Čas počasi briše: Pričevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda".

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je predlagal, da se 23. avgust obeležžuje kot dan spomina na žžrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režžimov.

ŠŠtudijski center za narodno spravo, ki ga je leta 2008 ustanovila Vlada Republike Slovenije, vsako leto pripravi v počastitev tega dne prireditev, posvečeno določeni skupini ljudi ali dogodku iz slovenske zgodovine. Drušštvo Demos na Kamnišškem je bilo leta 2012 soorganizator osrednje slovenske prireditve, ki je potekala v Urššulinskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku in je bila posvečena mobilizirancem v nemšško vojsko.

Knjiga je na zalogi, cena 20 EUR. Naročila sprejemamo na
tel. 041 663 482 (Leon)
in 041 759-051 (Igor)
ter na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

Z nakupom knjige boste podprli naše nove projekte in raziskave polpretekle zgodovine na Kamniškem.

Prireditve so se udeležžili tudi nekdanji mobiliziranci iz kamnišške in komendske občine in njihovi sorodniki. Nekateri od njih so žželeli, da bi jim pomagali pri zapisu njihovih spominov. Takrat smo se odločili, da se začnejo zbirati pričevanja šše žživečih kamnišških in komendskih mobilizirancev, pisma, dnevniki, fotografsko gradivo, spomini sorodnikov in znancev na padle ali izginule mobilizirance, saj smo prepričani, da brez vedenja, kaj se je dogajalo, poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi uspeššne in mirne prihodnosti. Mobiliziranci v nemšško vojsko predstavljajo značilen primer, kako sta najprej nacistična in v nadaljevanju komunistična totalitarna oblast zaznamovali njihovo žživljenjsko usodo.

Drušštvo Demos na Kamnišškem je imenovalo urednišški odbor, ki sta ga vodila dr. Marjeta Humar in mag. Igor Podbrežžnik. Delo je bilo zahtevno. Najprej je bilo potrebno poiskati šše žživeče mobilizirance, ki so bili pripravljeni izpovedati svoje spomine in so dovolili, da se ti zapiššejo in objavijo, ter poiskati sorodnike žže umrlih, padlih ali izginulih mobilizirancev, ki hranijo dnevnike ali druge zapise mobilizirancev, njihova pisma, fotografije, dokumente. Del prispevkov pa je nastal na podlagi šše žživega spomina na mobilizirance.

Janez Majcenovič, kamniška legenda

.

JANEZ MAJCENOVIČ, profesor matematike, pevec in ljubiteljski zgodovinar, je bil gost društva sv. Jakoba 18. marca 1933 se je na Perovem v Kamniku rodil Janez Majcenovič. V soboto, 22. marca 2014, nekaj dni po 81. rojstnem dnevu, ga je dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba, povabila v dvorano Frančiškanskega samostana Kamnik, kjer se je z njim pogovarjal Tone Ftičar, Dominik Krt pa je poskrbel za predstavitev arhivskih posnetkov njegovih pevskih nastopov.

janez majcenovi levo v pogovoru s tonetom ftiarjem

Janez Majcenovič (levo) med pogovorom s Tonetom Ftičarjem

Pripis: dva prispevka ob njegovi 80. letnici, drugi obogaten tudi z zvočnimi posnetki, sta bila leta 2013 objavljena na perovskem spletišču TUKAJ in TUKAJ

dr. Jože Urbanija: Zakaj in čemu?

.

Kadar se človek nahaja pred odločitvijo, se mu vedno postavita dve vprašanji: zakaj in čemu. Kaj je povzročilo, da se moram o nečem odločiti in kaj bo posledica moje odločitve. Lahko seveda o tem tudi ne razmišljamo in si preprosto rečemo; pa saj je vseeno.  Ali pa se sicer trudimo, a si ne znamo odgovoriti niti zakaj niti čemu. In prav to se je dogajalo slovenskim fantom, ki so dobivali pozive za vpoklic v nemško vojsko in še prej v vse mogoče vojske, v katerih so se morali vojskovati za tuje oblastnike.

Tudi danes si še vedno nekdanji prisilno mobilizirani v nemško vojsko postavljajo to isto vprašanje. Zakaj smo morali oditi od doma, zakaj smo morali nositi svoja življenja pred puške na rusko fronto ter napadati in bežati po vsej Evropi. Zakaj je tisoče naših fantov ostalo na bojiščih od Leningrada do Afrike? Zakaj? Ta zakaj je kot črv, ki kljuje v dušah takrat, ko bi človek želel sanjati lepe sanje.