Na Kamniškem našli novo množično grobišče

.

Grobišče KB

Člani upravnega odbora Društva Demos na Kamniškem so se pred lanskim dnevom mrtvih seznanili s stanjem grobišč povojnih žrtev revolucionarnega nasilja na Kamniškem. K temu so jih spodbudili številni občani, ki se v zadnjem času pogosto obračajo člane društva z vprašanji, ki so povezana z urejanjem teh grobišč. Pogovori s temi občani dajo čutiti, da se obsežnost in nasilnost dejanj, ki jih je povzročila oblast v prvim mesecih po koncu druge svetovne vojne, še vedno poskuša prikrivati.

Čeprav so bili v Kamniku prepričani, da poznajo vse prikrite grobove, pa v teh dneh spoznavajo, da temu ni tako. Prav v tednu pred veliko nočjo so domačini iz Kamniške Bistrice članom Društva Demos na Kamniškem pokazali novo grobišče, ki ga bo potrebno raziskati. Očitno so bistriški gozdovi še polni skrivnosti, potomci takratnih prebivalcev te enkratne gorske doline pa počasi zbirajo pogum in so končno pripravljeni povedati, kar so jim nekoč zaupali njihovi starši ali sosedje.

Potrebno je poudariti, da so Kamničani  območja grobišč že leta 1994 začasno pravno uredili z odlokom, že takrat pa so bili prepričani, da so še grobišča, ki se bodo odkrila kasneje. Na vseh do tedaj znanih lokacijah so bila postavljena obeležja, kranjski spomeniški zavod je poskrbel za zaščito teh krajev žalostne usode več tisoč žrtev revolucionarnega zločina, s podrobnostmi tega žalostnega in tragičnega obdobja takoj po končani vojni pa se lahko seznanimo tudi v knjigi, uredil jo je Šuštar[1] (2004), ki je sedaj dostopna tudi preko Digitalne knjižnice Slovenje.

Junija 2005 je črnogorsko-primorski metropolit Amfilohije Radović na Kopiščih maševal zadušnico za pobite pripadnike nekdanje kraljeve jugoslovanske vojske. Dogodka so se udeležili svojci in še živeči znanci in prijatelji žrtev povojnega nasilja, ki so iz Črne gore v Slovenijo pripotovali s posebnim letalom in z osebnimi avtomobili.(Vreme 2005[2])

Tudi junij leta 2010 je minil v znamenju spomina na pobite črnogorske četnike (vojake jugoslovanske kraljeve vojske v domovini), civiliste (tudi žene in otroke), številne protikomunistične intelektualce in duhovnike, ki so jih sredi maja 1945 enote Titove jugoslovanske vojske pobile na kamniškem območju, zlasti v zgornji dolini Kamniške Bistrice. Na Kopiščih je najprej ob somaševanju predstavnikov Srbske pravoslavne Cerkve potekal parastos za pobite Črnogorce, popoldne pa je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala še predstavitev knjige, v kateri je Gregović (2009[3]) opisal tragične dogodke v maju 1945. (Hančič 2010[4])

Jeseni leta 2013 so člani društva na osnovi terenskih ogledov in foto dokumentacije ugotavljali, da območja grobišč sicer niso redno vzdrževana, niso pa mogli trditi, da bi bilo stanje katastrofalno. Zbrano gradivo so posredovali županoma obeh občin, Kamnik in Komenda, skupaj z zahvalo, da skrbita tudi za te spomenike naše zgodovine, in s prošnjo, da vztrajata tudi v prihodnje. Županu občine Kamnik so še posebej predlagali, da se v Kamniški Bistrici primerno zavarujejo in označijo vse lokacije povojnih zunajsodnih pobojev, na lokaciji Kopišča, kjer je bilo leta 1994 postavljeno obeležje, pa se postavi tudi informacijska točka, kasneje pa uredi celoten prostor spomina in opomina. To je pomembno tudi zaradi množičnega turizma v tem delu kamniške občine, saj je urejen in pieteten odnos do umrlih in pravica do groba in spomina tudi zrcalo stanja našega duha na Kamniškem ter spodbuda ostalim slovenskim okoljem, da sledijo našim zgledom.

Perkova[5] (2013) poudarja, da je odrekanje pravice do groba komurkoli zavrženo dejanje, ki zanikuje najgloblje človeško bistvo, žali dostojanstvo posameznika in skupnosti ter kot nevidni rak duše in duha razkraja celotno narodno občestvo. Slovenska rana je tako globoka, da je komajda moč še zaznavati njeno usodnost, krivda pa je naša skupna: tistih, ki so morili; tistih, ki so zagrebli in zamolčali; tudi vseh nas, ki smo obmolknili za dolga desetletja in niti danes na ves glas ne zahtevamo, da dobijo pobiti grobove in njihove duše najdejo zasluženi mir. Obnašamo se, kot bi bila demokracija naš plen in ne sad mnogih rodov, na nek skrivnosten, čuden način tudi tistih, ki so grozovite smrti umrli in še danes niso vredni groba in spomina. Perkova (prav tam) se zato sprašuje, s kakšno civilizacijsko pravico »odrekamo ljudem, ki jim največkrat niti ne poznamo identitete in tudi ne njihove resnične krivde, pravico do groba? Kaj nam preprečuje, da ne izkopljemo, opravimo preiskav /…/ in njihove ostanke položimo v skupno grobnico, mesta smrti pa obeležimo s trajnimi, četudi preprostimi pomniki in s tem celotnemu slovenskemu narodu vrnemo civilizacijsko pravico do nadaljnjega obstoja.«

V Društvu Demos na Kamniškem so se odločili, da izpolnijo osnovno civilizacijsko dolžnost in zamolčane mrtve vrnejo človeški skupnosti, kamor po naravnem in duhovnem redu tudi sodijo, prostori njihove smrti pa se primerno označijo kot kraj kolektivnega spomina in opomina. Povezati želijo preživele, ki so uspeli pobegniti smrti ali so se na kakšen drug način uspeli izogniti smrti na enem od morišč na Kamniškem, in njihove svojce, ki si želijo, da grobišča postanejo dostopna in urejena. Povezati želijo še živeče očividce teh dogodkov po končani drugi svetovni vojni in zapisati njihove spomine. Trenutno potekajo pogovori s predstavniki društva Odkrićemo istinu iz Budve.

Raziskovanje in povezovanje pričevalcev in njihovih potomcev želijo usmeriti v trajno ureditev množičnih grobišč in v pripravo predlogov postavitve osrednjega memorialnega objekta v dolini Kamniške Bistrice. Zbrana pričevanja, skupaj s prispevki vabljenih avtorjev, ki bodo prispevali sociološki, politični in zgodovinski okvir k zbranim dokumentom in pričevanjem, bodo objavili v tiskanem in digitalnem zapisu in ga predstavili širši slovenski javnosti v obliki predavanj, novinarskih konferenc in prispevkih v slovenskih medijih.

Društveni projekt je bil zasnovan v skladu s temeljnim poslanstvom društva, ki želi ohranjati spomin na ključna obdobja narodne zgodovine, tudi državljanske vojne in povojnega revolucionarnega nasilja, krepiti temeljne civilizacijske vrednote zahodnega sveta, spodbujati k strpnosti in nenasilju ter si prizadevati za narodno pomiritev in spravo.


[1] ŠUŠTAR, Milan. 2004. Zbornik žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik. Kamnik: Občina. Http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QOV8O1ZW.

[2] VASOViĆ MEKINA, Svetlana. 2005. Četnički Blajburg: U gori raste zelen bor. Vreme 755, 23. jun 2005. Beograd: Vreme. Http://www.vreme.com/cms/view.php?id=419814&print=yes.

[3] GREGOVIĆ, Savo. 2009.Pucaj, rat je završen: zlim putem bratoubilaštva: slovenačko krvavo proljeće 1945: [sa imenima stradalnika Velikog zbjega od Podgorice do Kamničke Bistrice]. Budva: Udruženje "Otkrićemo istinu".

[4] HANČIČ, Damjan. 2010. Parastos za pobite Črnogorce v Kamniški Bistrici in predstavitev knjige o pobojih Črnogorcev v Sloveniji »Streljaj, vojna je končana«. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. http://www.scnr.si/sl/ostalo/parastos-za-pobite-crnogorce-v-kamniski-bistrici-in-predstavitev-knjige-o-pobojih-crnogorcev-v-sloveniji-%C2%BBstreljaj-vojna-je-koncana%C2%AB/.

[5] Perko, Verena. 2013. Pravica do groba – Sit tibi terra levis, naj ti bo zemljica lahka. V: Čas počasi briše, ur. M. Humar in I. Podbrežnik, 25-38. Kamnik: Društvo Demos na Kamniškem. 

 

Analiza kamniških občinskih volitev 2010

.


Še malo časa je ostalo županu Marjanu Šarcu in svetnikom Občinskega sveta Občine Kamnik v mandatu 2010-2014, da uresničijo svoje politične cilje in nam, njihovim volivcem, položijo račune. Predstavljamo serijo člankov, ki opisujejo čas volilne kampanje in se trudijo analizirati rezultate udeležencev v tej kampanji. Letos mineva dvajset let po uveljavitvi Zakona o lokalni samoupravi in prvih volitev v občinski svet občine Kamnik. Leta 1994 je bilo območje sedanje občine Komenda še del enotne občine Kamnik. Prve volitve v občinski svet občine kamnik v sedanjem območju so bile leta 1998, ko so potekale tudi prve volitve v novo ustanovljeni občini Komenda.

Opažamo, da so aktivnosti za jesenske lokalne volitve 2014 že stekle, zato smo se odločili, da ponovno izpostavimo politične analize lokalnih volitev v letu 2010. Morda bo prebiranje štiri leta starih zapisov komu v pomoč, da pripravi zmagoviti predvolilno kampanjo in se povzpne na kamniški politični vrh.

 Občinske svetnice in svetniki v mandatu 2010 - 2014 z Antonom Tonetom Smolnikarjem, županon od 1994-2010, in županom Marjanom Šarcem, izvoljenim na lokalnih volitvah 2010.

Lokalna samouprava v svojem bistvu pomeni zagotavljanje možnosti neposrednega vplivanja na odločanje v lokalni skupnosti, za katero so pomembna vprašanja, ki se nanašajo na življenje te skupnosti. Lokalne volitve pa nam državljanom ponujajo možnosti, da vplivamo na strukturo lokalne oblasti, zato so neločljivi in naravni del lokalne demokracije kot take. Tudi na lokalnih volitvah morajo biti upoštevana vsa tista načela, ki so se uveljavila v sodobnih demokratičnih volilnih sistemih, kot so predvsem načelo splošne in enake volilne pravice, neposrednost in svobodnost volitev ter tajnost glasovanja. S serijo analitičnih prispevkov, ki so nastali v času kampanje za volitve župana Občine Kamnik v letu 2010, ko se je poslovil dolgoletni župan Anton Tone Smolnikar, in hkrati tudi volitev v Občinski svet občine Kamnik. Članki, objavljeni so bili v spletnem časopisu Kamničan, prikazujejo politične spremembe, ki so se nakazovale v predvolilnem času, opisujejo stanje po končanih volitvah ter napovedujejo spremembe, ki so se zgodile v nadaljevanju. Žal je spletni časopis Kamničan doživel vrsto lastniških sprememb. Žalostno je, da niso poskrbeli, da bi se ohranil bogat arhiv. Tako so se izgubili bogati zapisi, ki bi še kako prispevali k razumevanju obdobja od leta 2005 dalje. Avtor prispevkov o volitvah 2010 je ohranil naslednje zapise, dodaja pa tudi kopijo obširnejše analize o doseženi ravni lokalne demokracije v kamniški občini, ki jo je leta 2012 objavil v Kamniškem zborniku št. 21:

1. Utrinki s soočenja predstavnikov kandidatnih list, ki so leta 2010 nastopale na volitvah v Občinski svet Občine Kamnik

2. Utrinki s prvega soočenja kamniških županskih kandidatov na volitvah 2010

3. Bo Tonin odločil, kdo bo leta 2010 postal novi kamniški župan?

4. Prišel je Marjan Šarec, ki bo zadeve delal drugače

5. Kaj nam pove prvo merjenje javnega mnenja po kamniških volitvah 2010

6. Analiza občinskih volitev 1994-2010 in dosežena raven lokalne demokracije v kamniški občini

Občinski svet Občine Kamnik

 

 

Kristjani v politiki

.

Kulturno društvo Svetega Jakoba in Društvo Demos na Kamniškem sta v petek, 21. februarja, organizirala večer z naslovom Kristjani in politika, na katerem so nastopili poslanci Nove Slovenije v Državnem zboru: Ljudmila Novak, predsednica NSi, mag. Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, Jožef Horvat in Iva Dimic, podpredsednica NSi. Večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku je pritegnil zanimanje nad 140 poslušalcev.

Od leve proti desni sedijo: Jože Horvat, Ljudmila Novak, mag. Matej Tonin in Iva Dimic.

Ljudmila Novak je govorila o zgodovini Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in njene naslednice, Nove Slovenije, nato pa predstavila še delo krščanskih demokratov od leta 2011 dalje, ko se je NSi vrnila v parlament. Komentirala pa je tudi aktualne politične zadeve, kar je navzoče še posebej zanimalo in o čemer je pozneje tekla obširna razprava.
Mag. Matej Tonin se je osredotočil na konceptualne teme, saj je govoril o opredelitvi krščanske demokracije, o njeni ideologiji in idejnih temeljih ter o krščanskodemokratski gospodarski politiki, ki temelji na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ta poudarja odgovorno svobodo zasebne gospodarske pobude ob hkratni skrbi za socialno pravičnost oz. socialno ravnovesje in trajnostni razvoj.

Čas počasi briše

.

Društvo Demos na Kamniškem je s finančno pomočjo občin Kamnik in Komenda izdalo novo knjigo z naslovom "Čas počasi briše: Pričevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda".

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je predlagal, da se 23. avgust obeležžuje kot dan spomina na žžrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režžimov.

ŠŠtudijski center za narodno spravo, ki ga je leta 2008 ustanovila Vlada Republike Slovenije, vsako leto pripravi v počastitev tega dne prireditev, posvečeno določeni skupini ljudi ali dogodku iz slovenske zgodovine. Drušštvo Demos na Kamnišškem je bilo leta 2012 soorganizator osrednje slovenske prireditve, ki je potekala v Urššulinskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku in je bila posvečena mobilizirancem v nemšško vojsko.

Knjiga je na zalogi, cena 20 EUR. Naročila sprejemamo na
tel. 041 663 482 (Leon)
in 041 759-051 (Igor)
ter na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

Z nakupom knjige boste podprli naše nove projekte in raziskave polpretekle zgodovine na Kamniškem.

Prireditve so se udeležžili tudi nekdanji mobiliziranci iz kamnišške in komendske občine in njihovi sorodniki. Nekateri od njih so žželeli, da bi jim pomagali pri zapisu njihovih spominov. Takrat smo se odločili, da se začnejo zbirati pričevanja šše žživečih kamnišških in komendskih mobilizirancev, pisma, dnevniki, fotografsko gradivo, spomini sorodnikov in znancev na padle ali izginule mobilizirance, saj smo prepričani, da brez vedenja, kaj se je dogajalo, poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi uspeššne in mirne prihodnosti. Mobiliziranci v nemšško vojsko predstavljajo značilen primer, kako sta najprej nacistična in v nadaljevanju komunistična totalitarna oblast zaznamovali njihovo žživljenjsko usodo.

Drušštvo Demos na Kamnišškem je imenovalo urednišški odbor, ki sta ga vodila dr. Marjeta Humar in mag. Igor Podbrežžnik. Delo je bilo zahtevno. Najprej je bilo potrebno poiskati šše žživeče mobilizirance, ki so bili pripravljeni izpovedati svoje spomine in so dovolili, da se ti zapiššejo in objavijo, ter poiskati sorodnike žže umrlih, padlih ali izginulih mobilizirancev, ki hranijo dnevnike ali druge zapise mobilizirancev, njihova pisma, fotografije, dokumente. Del prispevkov pa je nastal na podlagi šše žživega spomina na mobilizirance.

Janez Majcenovič, kamniška legenda

.

JANEZ MAJCENOVIČ, profesor matematike, pevec in ljubiteljski zgodovinar, je bil gost društva sv. Jakoba 18. marca 1933 se je na Perovem v Kamniku rodil Janez Majcenovič. V soboto, 22. marca 2014, nekaj dni po 81. rojstnem dnevu, ga je dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba, povabila v dvorano Frančiškanskega samostana Kamnik, kjer se je z njim pogovarjal Tone Ftičar, Dominik Krt pa je poskrbel za predstavitev arhivskih posnetkov njegovih pevskih nastopov.

janez majcenovi levo v pogovoru s tonetom ftiarjem

Janez Majcenovič (levo) med pogovorom s Tonetom Ftičarjem

Pripis: dva prispevka ob njegovi 80. letnici, drugi obogaten tudi z zvočnimi posnetki, sta bila leta 2013 objavljena na perovskem spletišču TUKAJ in TUKAJ