Janez Juhant: Ob lipi sprave

.

Bliža se nam 70-letnica konca Druge svetovne vojne in revolucije na Slovenskem. Vse to odpira strahotne posledice tragedije, ki je doletela slovenski narod. Vsi trije totalitarni apokaliptični jezdeci so teptali Slovence in pobrali svoj krvavi davek. Pustošili so po tej zemlji, na kateri naj bi po božji zamisli živeli veseli ljudje in zagrnili deželo v žalost in črnino.

Spominska maša in slovesnost v Kamniški Bistrici ob Dnevu spomina

.

V petek, 31. oktobra 2014, je pri kapeli Lurške Matere Božje v Kamniški Bistrici potekala spominska maša za vse žrtve 2. svetovne vojne in izvensodnih povojnih pobojev na Kamniškem. Somaševanje duhovnikov iz kamniške dekanije je vodil prof. dr. Janez Juhant, ki je tudi član občinske komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč v dolini Kamniške Bistrice.

Igor Podbrežnik: Park spomina in opomina Kamniška Bistrica bo postal točka evropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga

.

Konec oktobra 2014 je profesor Mitja Ferenc vodil sondiranje prikritih grobišč na Macesnovcu v Kamniški Bistrici. Verjemite mi, pogled v odprto grobišče, z ostanki žrtev danes nerazumljivega sovraštva, človeka premakne. Razmišljal sem in bil zgrožen, kaj je sposoben narediti človek človeku. Ustrašil sem se, da se to lahko danes ponovi. Saj se na vsakem koraku čuti sovraštvo do drugače mislečih, saj se celo spodbuja sovražni govor. Saj nismo opravili očiščenja s totalitarno preteklostjo. Saj se danes celo v tej dolini, ki je bila prepojena s krvjo žrtev nerazumnega početja, častijo voditelji iz totalitarnih časov, ki so odgovorni, da je Kamniška Bistrica postala in ostala eno samo grobišče.

Milan Windschnurer: Spominska maša v Kamniški Bistrici

.

Vabilo KBV petek, 31. oktobra 2014 ob 14, 30 bo v kapelici v Kamniški Bistrici potekala spominska maša za vse žrtve 2. svetovne vojne  in izvensodnih povojnih pobojev na Kamniškem. Somaševanje duhovnikov iz kamniške dekanije bo vodil prof. dr. Janez Juhant.

Pri tej maši bodo naše molitve, kot vsako leto, vse od 1991, še posebej namenjene večnemu pokoju 1.160 padlim našim ljudem v drugi svetovni vojni, doma iz krajev v današnji kamniški in komendski občini, in tudi več tisočim usmrčenim v povojnih pobojih, ki ležijo v množičnih grobiščih v Kamniški Bistrici: na Kopiščih, v Dolskem placu in na Macesnovcu. 

Mitja Ferenc: Prikrita grobišča je potrebno vrniti v javni spomin

.

Povojni poboji ostajajo zgodba brez epiloga: krivci ne bodo poklicani na odgovornost, žrtve bodo večinoma ostale brez imen in identitete, pokopane, prekopane, zakopane – kakorkoli že temu rečemo – bodo brezimno, svojci bodo ostali brez grobov ... Za Mitja Ferenca, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, glavna področja njegovega raziskovanja so: partizansko zdravstvo, kočevski Nemci in druge nemške manjšine na Slovenskem ter prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, je to »tisto, kar je najbolj tragično, kar je naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«