Blagoslov Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica je potekal v ekumenskem duhu

.

Z evropsko in slovensko himno, ki ju je zapel Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom dirigenta Dominika Krta, se je v soboto, 21. 6. 2014, pričela slovesna blagoslovitev urejanja Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica.

Kot je v uvodu povedala dr. Marjeta Humar, ki je povezovala program slovesnost, je bila blagoslovitev namenjena prostoru, kjer bo do naslednjega leta ob 70-letnici množičnih pobojev po koncu druge svetovne vojne v čast in spomin žrtvam, vsem nam živim pa v opomin, urejen Park spomina in opomina Kamniška Bistrica z osrednjim spominskim sakralnim objektom, urejenim v ekumenskem duhu. Poudarila je, da v Kamniški Bistrici in še drugod v kamniški in komendski občini v množičnih grobiščih in posameznih grobovih počivajo vojaki in civilisti, starci, ženske in otroci, pripadniki različnih narodnosti in veroizpovedi – Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Nemci, Avstrijci in Slovenci – nasilno in brez dokazane krivde ubiti po koncu vojne. Pobudo za ureditev parka je dalo Društvo Demos na Kamniškem, ki bo tako zaključilo delo Demosovih strank, ki so po osamosvojitvi skupaj z občino Kamnik, kamor je tedaj še sodilo območje današnje občine Komenda, uredile skromna spominska obeležja na grobiščih povojnih žrtev in izdelale zemljevid grobišč. S postavitvijo spominskega sakralnega objekta bo končno uresničena tudi želja članov združenja Otkritćemo istinu iz Budve v Črni gori, da njihovi svojci dobijo svoj grob, njihovi sorodniki pa prostor, kjer se jih bodo z molitvijo spominjali.

Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz Črne Gore, med njimi je bil tudi Vlado Niklanović, ki je priča takratnih dogodkov, ter njegov nečak Krsto Niklanović, ki je po smrti svojega očeta, tudi pričevalca, prevzel nalogo ohranjati spomin na tisoče sonarodnjakov, ki se niso nikoli vrnili iz gozdov Kamniške Bistrice.

Dogodka sta se udeležila tudi Ljudmila Novak, poslanka v državnem zboru RS in predsednica NSi, in Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve, Jože Berlec pa je prebral pozdravno pismo, ki ga je s službenega potovanja po Ameriki poslal kamniški poslanec v Državnem zboru in član vodstva Združenja za vrednote osamosvojitve mag. Matej Tonin. Ta je v pismu izrazil podporo ureditvi grobišč žrtev povojnega revolucionarnega nasilja, saj je to naš dolg pred Bogom in pred človeštvom in samo tako bo ta čudovita dolina, leta 1945 prepojena s krvjo, postala dolina dostojnega spomina.

Mag. Ivan Kenda, direktor uprave Občine Kamnik, je prepričan, da je potrebno doseči zmagoslavje človeškega dostojanstva, ki ne gre samo žrtvam, ampak tudi vsem njihovim bližnjim, saj to dostojanstvo pripada vsem nam. Povedal je, da je bila ustanovljena občinska komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici, ena izmed njenih nalog pa je pridobitev vseh dovoljenj za realizacijo projekta ureditve Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica, s katerim se skuša v ekumenskem duhu združiti spomin na vse na Kamniškem pobite kristjane.

Mag. Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, je poudaril, da mora Park spomina in opomina Kamniška Bistrica postati točka vseevropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter opomin pred posledicami pojavov novih totalitarinih režimov.

Ureditev množičnih grobišč v Kamniški Bistrici in postavitev osrednjega spominskega sakralnega objekta v ekumenskem duhu podpirajo tudi v Meščanski korporaciji Kamnik, ki je denacionalizacijski upravičenec posesti v Kamniški Bistici, je v svojem nagovoru izpostavil Milan Deisinger, ki vodi upravni odbor te agrarne skupnosti.

Krsto Niklanović, predsednik črnogorske nevladne organizacije Otkrićemo istinu, ki je bil osrednji govornik na slovesnosti, je izrazil hvaležnost vsem, ki se skupaj z njimi trudijo za dokončanje človeškega in civilizacijskega dela, to se je začelo več kot desetletje nazaj, da grobovi njihovih prednikov kot tudi številnih drugih žrtev iz različnih delov nekdanje Jugoslavije, ki so bile nasilno umorjeni takoj po drugi svetovni vojni, dobijo skromno, a dostojno obeležje. Ponosen je na prehojeno pot, na kateri si skupaj s slovenskimi prijatelji izborili pravico do groba, ki je ena od najstarejših človekovih pravic, prepovedanih že šest desetletij.

Govornemu delu je sledil kratek kulturni program, v katerem so poleg Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik pod vodstvom Dominika Krta, ki so zapeli pesem Križ v jeseni, zanjo je besedilo napisal blaženi Lojze Grozde, uglasbil pa jo je Dominik Krt, sodelovali še pevci Kvarteta Krt, dve pesmi Franceta Balantiča pa pa sta prebrala dr. Marjeta Humar in Jože Berlec.

Kvartet Krt je v uvodu v obred blagoslovitve zapel pesem Opelo Stevana Stojanovića Mokranjca, blagoslov pa so v ekumenskem duhu opravili paroh iz Podgorice Predrag Šćepanović, evangeličanski vojaški kaplan Aleksander Erniša in katoliški duhovnik prof. dr. Janez Juhant. Po blagoslovu so pevci zapeli še pesem Oča Naš Primoža Trubarja, ki jo je priredil Matija Tomc, in slovensko skorajda ponarodelo pesem Rož, Podjuna, Zila, ki jo je na besedilo Janka Mikula uglasbil Pavel Kernjak.

Dogodek, ki sta ga skupaj pripravila Občina Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem, se je končal s pozivom vsem ljudem dobre volje, da pomagajo izpolniti osnovno civilizacijsko dolžnost, da zamolčane mrtve vrnemo skupnosti, kamor po naravnem in duhovnem redu tudi sodijo, prostore njihove smrti pa primerno označimo kot kraj kolektivnega spomina in opomina.


(kliknite slike za povečan prikaz)

Krsto Niklanović: Odkrivamo resnico o povojnih pobojih v Kamniški Bistrici

.

Spoštovani slovenski prijatelji! 

Ta trenutek, ko se obračam na vas, me navdaja z neizmernim ponosom in hvaležnostjo, ki jo dolgujemo za dokončanje človeškega in civilizacijskega dela, ki se je začelo več kot desetletje nazaj. Grobovi naših prednikov, kot tudi številnih drugih žrtev iz različnih delov nekdanje Jugoslavije, ki so bile nasilno umorjene takoj po drugi svetovni vojni, bodo dobile skromno, a dostojno obeležje. Skupaj smo si izborili pravico do groba, ki je ena od najstarejših človekovih pravic, prepovedanih že šest desetletij.

 Ne bom vas obremenjeval s podrobnostmi o boleči preteklosti, ki so dobro znane vsem. Rad bi spomnil na dejstvo, da je Slovenija takoj po 9. maju 1945, ko je bilo vojne konec, postala največja grobnica Evrope, ne po svoji krivdi. Po vaši čudoviti pokrajini je bilo pobitih več deset tisoč ljudi, ki jim ni bila dokazana nobena krivda in niso imeli priložnosti, da se branijo. Po hitrem postopku in z ukazom najvišjih organov Jugoslavije so se izvajali množični poboji po gozdovih Slovenije, kjer so odkrili več kot 600 grobov iz tega obdobja. V njih ležijo ostanki Hrvatov, Srbov, Črnogorcev, Slovencev in drugih antikomunistov tega časa. Po zaslugi Slovencev, ki so pokazali svetu, da kot pravi Evropejci želijo odkriti mesta pobojev iz časa zla ter da se končno razkrije in objavi resnica, kaj in kje se je zgodilo v času "krvave jugoslovanske pomladi leta 1945".

V primeru Črne gore je bilo to storjeno v veliki meri tudi zaradi prizadevanja združenja "Otkritćemo istinu", nevladne organizacije, ki je vložila veliko naporov, da s svojimi slovenskimi prijatelji odpre, a v veliki meri tudi zapre eno izmed temnih strani naše skupne zgodovine. Združenje je bilo uspešno, ker so v njem trdo delali pokojni Dušan Niklanović, njegov brat Vlado, ki je kljub visoki starosti še zmeraj z nami, in dr. Čedo Vukmanović, ki mu je na žalost bolezen preprečila, da bi bil tukaj z nami. On je s pomočjo metropolije rnogorsko-primorske Srbske pravoslavne cerkve po dolgoletnih pripravah in ogromno vloženega dela na tem področju objavil knjigo "Pucaj, rat je završen" (Streljaj, vojna je končana) avtorja Sava Gregovića, ki poleg obsežnih zgodb o tem, kaj in kako se je dogajalo s črnogorskimi antikomunisti, ki so se nameravali srečati z angleškimi zavezniki spomladi leta 1945 v Sloveniji. Večini od njih je bila to zadnja pot v zahodno Evropo.

V omenjeni knjigi, ki je prejela najvišje ocene strokovne javnosti, so prvič objavljena imena 5221 žrtev iz Črne gore. Po uspešni promociji in obsežnih raziskavah v Beogradu, Podgorici, Ljubljani in drugod pa je zbranih še več kot 1000 novih imen. Torej ta knjiga nima konca. Pisanje bodo nadaljevale nove generacije, kar jim omogoča nova demokracija, ki je prišla in še prihaja na prostor nekdanje komunistične Jugoslavije.

Naša družina, ki je zaslužna za največji del akcije, se zahvaljuje spoštovanemu profesorju in dolgoletnemu predsedniku slovenske komisije za odkrivanje grobišč zgodnjega povojnega obdobja dr. Mitji Ferencu kot tudi našim prijateljem iz občine Kamnik: Ivanu Pristovniku, Matjažu Ravnikarju in drugim. Velika zahvala gre nevladni organizaciji "Demos na Kamniškem" iz Kamnika, Matevžu Skamnu in županu Občine Kamnik g. Marjanu Šarcu, ki ne le da podpira našo akcijo postavitve obeležja v duhu vere žrtev v Kamniški Bistrici, kjer je padlo veliko ljudi žrtev iz Črne gore, pač pa tudi sam pomaga pri tem humanitarnem delu. Kot je dolgo časa nenehno poudarjal prvi in dolgoletni predsednik društva "Otkrićemo istinu" (Odkrili bomo resnico) moj pokojni oče Dušan Niklanović, ki je do konca svojega življenja vztrajal pri velikem delu, ki ga je začel s svojimi prijatelji, in nas s svojo zapuščino zadolžil, da nadaljujemo njegovo delo, tako počnem tudi jaz.

Naše delo ni namenjeno prepiru, temveč izključno miru, ne želimo nobenega maščevanja ali razdora, temveč samo resnico, pravico do groba in dostojno obeležje, ki ga bodo lahko obiskali potomci tistih, ki so v vaši lepi deželi zadnjič videli sončni vzhod. Nadaljujemo torej svoje nepolitično delo, pripravljeni, da z vašo velikodušno in večkrat ponujeno pomočjo zagotovimo skromno svetišče, kjer bodo sorodniki in prijatelji ubitih z bratsko roko prižgali sveče za njihove duše.

Dragi slovenski prijatelji, še enkrat iz srca hvala za vse opravljeno kot tudi za to, kar bomo še naprej delali skupaj.

Igor Podbrežnik: Park spomina in opomina pred novimi totalitarizmi

.

Podbrenik IgorPark spomina in opomina Kamniška Bistrica mora postati točka evropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter opomin pred posledicami pojavov novih totalitarinih režimov. 

V eseju Pravica do groba je doktorica Verena Perko zapisala, da je odrekanje pravice do groba komurkoli zavrženo dejanje, ki zanikuje najgloblje človeško bistvo, žali dostojanstvo posameznika in skupnosti ter kot nevidni rak duše in duha razkraja cel narod. Slovenska rana je tako globoka, da je komajda moč še zaznavati njeno usodnost, krivda pa je naša skupna: tistih, ki so morili; tistih, ki so umorjene zagrebli in zamolčali; tudi vseh nas, ki smo obmolknili za dolga desetletja in niti danes na ves glas ne zahtevamo, da dobijo pobiti grobove in njihove duše najdejo zasluženi mir.

Kamničan Tone Stele je bil tiste usodne še šest let star otrok, ko je skozi okno svojega doma sredi Kamnika s starši, sestrami in brati gledal, kako ženejo mimo nesrečnike, ki so bili kruto pobiti v teh gozdovih in bili desetletja zamolčani. Med njimi so menihi, starci in bile so tudi ženske z otroki v naročju. Spogledala sta s fantkom njegovih let. Dečkove oči ga spremljajo vse življenje. Oče jim je dejal: »Otroci glejte, vse te bodo pobili.« Sam sebi ponavlja še danes ponavlja: »Imam dolžnost ohranjati njihov spomin

V Društvu Demos na Kamniškem smo sprejeli program dela z naslovom Pravica do groba, s katerim želimo urediti vsa vprašanja, povezana z množičnimi prikritimi grobišči žrtev povojnih pobojev na Kamniškem. Osrednjo pozornost smo namenili dolini Kamniške Bistrice, kjer želimo urediti Park spomina in opomina. Ta naj bi obsegal postavitev osrednjega spominskega sakralnega objekta ter zavarovanje in ureditev vseh prikritih grobišč v neposredni okolici ter izgradnjo dostopov do njih.

Naš program je prejel podporo na državni in občinski ravni. To pomeni, da je dozorel čas. Prepričani smo, da bomo zahtevno nalogo, ki smo si jo zastavili skupaj z našimi črnogorskimi prijatelji, zmogli opraviti do naslednjega leta. Takrat se bomo, 70 let po koncu druge svetovne vojne, spominjali, da je v tej dolini revolucionarno nasilje terjalo življenja tisočih. Pobitih brez sodbe in brez dokazane krivde!

Naj končam z mislimi Perkove, ki nas vse poziva, »/…/ da izpolnimo osnovno civilizacijska dolžnost, da zamolčane mrtve vrnemo skupnosti, kamor po naravnem in duhovnem redu tudi sodijo, prostore njihove smrti pa primerno označimo kot kraj kolektivnega spomina in opomina«.

Blagoslov Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica

.

Občina Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem vabita na uvodno dejanje ureditve Parka spomina in opomina v Kamniški Bistrici, v spomin vsem pokojnim žrtvam povojnih pobojev, ki so ostali v prikritih grobiščih v dolini Kamniške Bistrice – osem grobišč je odkritih v okolici Kopišč.

Dogodek bo v soboto, 21. junija 2014, ob 18. uri, na Kopiščih v Kamniški Bistrici.

 

Dr. verena perko: "ODrekanje pravice do groba komurkoli je
 

 Vlado Niklanović, preživela priča Velikega bega iz Črne Gore in povojnih izvensodnih pobojev 

Upravni odbor Društva Demos na Kamniškem je v začetku letošnjega leta sprejel dvoletni program dela z naslovom Pravica do groba, s katerim želijo urediti vsa vprašanja, povezana z množičnimi prikritimi grobišči žrtev povojnih pobojev na Kamniškem. Osrednjo pozornost so namenili dolini Kamniške Bistrice, kjer želijo urediti Park spomina in opomina, ki naj bi obsegal postavitev osrednjega spominskega sakralnega objekta ter zavarovanje in ureditev ter izgradnjo dostopov do vseh prikritih grobišč v neposredni okolici.

Program dela društva je dobil podporo na državni in občinski ravni. Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je 14.5.2014 podprla pobudo društva Demos na Kamniškem, da se kompleks grobišč v Kamniški Bistrici celovito uredi, v okviru te ureditve pa se določi tudi mesto za črnogorski objekt, občini pa je komisija predlagala, da naj se oblikuje delovno koordinacijsko telo, v katerem bi bili, poleg predstavnika občine, še prof. dr. Mitja Ferenc in predstavniki oz. njihovi pooblaščenci iz Črne Gore. Občina je sledila pobudi Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, saj je Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, imenoval komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici. Komisija se je že sestala na svoji prvi seji, stekli o tudi že prvi postopki za pridobite upravnih dovoljenj.

Na Kamniškem imamo tisoče in tisoče zamolčanih žrtev povojnega totalitarnega nasilja, ki še danes nimajo grobov. Prva leta po osamosvojitvi Slovenije se je sicer v Kamniku naredilo nekaj, še posebej za takratne razmere, bleščečih in edinstvenih dejanj na tem področju. Grobišča povojnih žrtev revolucije na območju sedanje občine Kamnik in občine Komenda, v njih naj bi bili vojaki in civilisti, starci, ženske in otroci, pripadniki različnih narodnosti in veroizpovedi – Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Nemci, Avstrijci in Slovenci, so se zavarovala in začasno uredila, nadaljnje aktivnosti pa so se kasneje povsem ustavile, zato dokončna ureditev teh vprašanj še čaka.

Člani Društva Demos na Kamniškem, ki deluje od leta 2010, so se zavezali, da se bodo po svojih močeh prizadevali za ureditev vprašanj, povezanih z žrtvami povojnega revolucionarnega nasilja in povojnih množičnih pobojev na Kamniškem. Čutijo moralno in etično dolžnost, da se vsa grobišča in grobovi dokončno trajno zavarujejo in primerno uredijo. Zato povezujejo skupine in posameznike, s katerimi želijo do sredine leta 2015, ko bo minilo 70 let od teh tragičnih dogodkov, ustvariti pogoje za krajinsko ureditev osrednjega območja sedaj znanih grobišč v Kamniški Bistrici, kjer naj se zgradi osrednje obeležje v spomin na umrle in v opomin našim potomcem.

Najširši javnosti želijo predstaviti trenutno stanje grobišč in predloge za njihovo dokončno ureditev. Še posebej želijo projekt 'Pravica do groba' predstaviti tudi ostalim zainteresiranim civilnodružbenim, verskim in državnim organizacijam. Želijo, da se jim pridružijo v čim večjem števili, saj bodo lahko le s skupnim prizadevanjem učinkovito rešili vsa nerešena vprašanja, povezana s tragičnimi dogodki takoj po končani drugi svetovni vojni in dolga desetletja zamolčanim žrtvam vrnili pravico do groba.

Andreja Valič Zver: Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija

.

Društvo sv. Jakoba in Društvo Demos na Kamniškem sta v petek, 6, junija 2014, v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku pripravila predstavitev knjige dr. Andreje Valič Zver z naslovom DEMOS, slovenska osamosvojitev in demokratizacija.

Dr. Andreja Valič Zver, avtorica znanstvene monografijie, ki je ključnega pomena za razumevanje prelomnega obdobja v letih 1989–1992, je zbranim predstavila in analizira posameznike in politične skupine, ki so prispevale k osamosvojitvi Slovenije. V prvi vrsti je prikazala nastanek, delovanje, vlogo in pomen Demosa (Demokratične opozicije Slovenije), ki je bil ustanovljen novembra 1989 in je pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika združil različne novoustanovljene politične zveze z namenom, da skupaj nastopijo na volitvah.

Avtorica je monografiji postavila dogajanje v Sloveniji v zgodovinski prostor od razsvetljenstva naprej do leta 1992. Predstavila je ideje o združeni Sloveniji, ki so krepile nacionalno identiteto, dogajanja vse do okupacije in revolucionarnega nasilja, prevzema oblasti leta 1945, časa komunističnega totalitarizma ter končno razpada komunistične Jugoslavije. Boj za osamosvojitev in neodvisnost je postavila tudi v širši mednarodni politični prostor konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, ko se je Evropa začenjala korenito spreminjati.

Zbrani v dvorani Frančiškanskega samostana so podprli ključno avtoričino hipotezo, da je bila koalicija Demos tista, ki je prevzela odgovornost za izvedbo demokratizacije in osamosvojetev. Valič Zverova ugotavlja, da je Demos uresničil tudi tretji ključni cilj, to je bilo mednarodno priznanje naše novo nastale države.

Predstavila je tudi glavne razloge razpustitev koalicije. Po mnenju Jožeta Berleca, poslanca osamosvojitvene Skupščine RS, je bila to napaka, ki je zavrla nadaljevanje procesov razstavljanja petdesetletne partijske diktature. Dr. Andreja Valič Zver je prepričana, da razpad niso povzročile zgolj osebne ambicije posameznikov, pač pa so bile nove politične sile pod močnim nadzorom in usmerjanjem udbovskih agentov, ki so bili načrtno vključeni v nova politična gibanja.

»Čistega preloma v Sloveniji ni bilo, ker je stara elita vendarle izvedla nekatere za nadaljnjo demokratizacijo nujne reforme, pa tudi zaradi tega ne, ker se je v različnih družbenih podsistemih zamenjal premajhen del elit,« je dejala Valič Zverova, ki tudi meni, da je 80 % starih elit ostalo na svojih položajih. »Nova elita je zasedla le tiste izpostavljene politične funkcije, v družbenih podsistemih, ki so odločilni za družbene spremembe, pa je ni bilo,« je poudarila avtorica.

Dr. Valič Zver je še dejala, da »slovenska pomlad ni predstavljala samo gibanja za demokratizacijo ampak tudi za nacionalno emancipacijo«. Izpostavila je: »Demos je v svojih glavnih namerah uspel, saj imamo svojo državo. Kljub temu da ga niso ustrezno obravnavali mediji, da ni imel ustreznega zastopstva v gospodarstvu, javni upravi in ni bil zastopan v represivnih organih oblasti, izjema je bila vojska in do neke mere v policiji. Za uspešno izpeljano tranzicijo je Demosu zmanjkalo časa in politične moči«.

Po njenih besedah je bil Demos ključni dejavnik pri oblikovanju splošnega soglasja naroda o nujnosti osamosvojitve ter pri obrambi slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo in pridobivanju mednarodnega priznanja. »Demos so sestavljali ljudje, ki so jih družili skupni cilji, interesi, vrednote in pričakovanja. V vodstvu te raznolike skupnosti z ohlapno organizacijo so bili nekateri pogumni posamezniki, ki so s svojim zgledom, svojo držo in idejami vlekli voz naprej. Anketa med nosilci Demosove politike je pokazala, da je bil dr. Jože Pučnik osrednja figura Demosa,« je dejala avtorica in sklenila: »Ugotavljamo, da demokratični prehod ni bil uspešno izpeljan. Še vedno nam vladajo stari monopoli. Morda je vendarle že čas za novo slovensko pomlad«.

Udeleženci predstavitve te izjemno pomembne knjige, v kateri je Dr. Andreja Valič Zver spregovorila o ključnih trenutkih naše zgodovine, so izrazili željo, da organizatorji tudi v prihodnje ponudijo vsebine, povezane z narodno identiteto in premalo poudarjenimi obdobji v naši novejši zgodovini.