»Ne plakaj, dragi, nad pepelom sanj, ves srečen sem v vrtovih svetlih dni, pri Bogu, ki nad zarjami bedi in z drobnimi je zvezdami obdan.« (F. Balantič)
Izpoved vere pesnika Balantiča, ki je v upanja polnih mladih letih zgorel kot žrtev revolucije v Grahovem, je upanje proti upanju iz moči vere vseh trpinov tega sveta. In to upanje je delež vsem, vernim in nevernim, posebej v dneh spomina na naše drage sorodnike, prijatelje, žrtve revolucije in vojn in vse ljudi, ki počivajo v Bogu.
Ob tragični nasilni smrti Aleša Šutarja ti dnevi spomina dobivajo za Slovenijo še posebne razsežnosti. Smrt nedolžnih vedno kliče k spraševanju vesti in obžalovanju vsakega, posebej nasilja nad človeškimi življenji.
Ob 80. letnici se spominjamo žrtev bratomornega terorja med vojno in po njej
Kličemo odgovorne, da opravijo svojo človeško in državniško dolžnost, popravijo krivice, rehabilitirajo in pokopljejo trpine ter nam vsem zagotovijo enakopravno mesto v družbi. Dr. Matija Ogrin, predsednik NSZ, nam je v Škofji Loki naznanil, da oblast pripravlja nasilen pokop na Teharje. Če bi se to zgodilo z odlokom DZ ali vlade brez jasne opredelitve DZ, da so bili pomorjeni nedolžni, in proti volji svojcev in organizacij, ki zahtevamo dostojen pokop, bo to še ena zabloda te oblasti in ponovna obsodba nedolžnih in temu se bomo odločno uprli. In mrtve je treba pokopati brezpogojno!
Sedanja levičarska oblast se noče posuti s pepelom, uporablja moč le za svojo zaščito. Sama je spodbujala vsestransko nasilje nad drugimi in drugačnimi, izključevala in zidala babilonski stolp, ki se zdaj ruši in pušča za seboj posledice za Slovenijo in njene državljane.
Poteptala je pridobitve samostojne demokratične Slovenije. Zatrla je zamolčane izključene žrtve komunizma in še vedno ignorira njihove svojce kljub resnim opozorilom ne le slovenske pač pa tudi evropske politične javnosti. Nasilno si je privzela medije, izrablja parlament, vlado in predsedniško funkcijo za utišanje drugih in drugačnih ter tepta demokratične standarde. Sprejema celo zakon za umor človeka. V smislu 'za nami potop', pušča bridke posledice vsem poštenim in demokratičnim osebam, družinam, narodu in državi Sloveniji, saj so ogrožena celo življenja človeka.
Kličemo k dialogu in obsojamo izključevanje, diskriminacijo ljudi, tudi prizadetih v nekdanjem režimu
Oblast, ki ni spoštovala nobenega dialoga, pravil, zakonskih in ustavnih podlag, smo žal morali prenašati v prejšnjem režimu. Da demokratična Slovenija pade tako globoko, ne smemo in ne bomo dopustili, zato kličemo k dialogu in obsojamo izključevanje, diskriminacijo ljudi, tudi prizadetih v bivšem režimu. Svojevoljnost vladajočih, ki izključuje, zadene vsakega in vsi smo ogroženi. Kot so poudarili na shodu v Novem mestu, postajamo vsi žrtve. Odgovorni se morajo lotiti težav z Romi, preprečiti nasilje, saj neodgovornost in izključevalno obnašanje vladajočih pušča težke posledice in vedno nove žrtve. Če se ne držijo zakonov, če ne delujejo mediji in se izvaja nasilje nad gospodarstvom, če pravni in represivni sistemi služijo le vladajočim za izvajanje oblasti nad drugimi in drugačnimi, je v tej državi nekaj hudo narobe. Nepokopani domobranci in Romi, njihovi svojci in vsa demokratična Slovenija je žrtev neodgovorne politike te oblasti. Država Slovenija bi morala biti mati in domovina vseh, ne pa zgolj plen neodgovornih oblastnikov.
Lahka in široka je sicer pot v pogubo, težka in ozka pa vodi v življenje. Naši dragi, večinoma kristjani, so se tega zavedali, zato so se odločno zavzeli za resnico, krščanski red, pravico, človeško dostojanstvo in poštenje. Sin umorjenega župana Horjula Bastiča je sredi revolucionarnega zatiranja dejal: »Jaz se bom branil!.« Po zgledu in spodbudi velikih Slovencev - Antona Mahniča, Lamberta Ehrlicha in drugih - so številni rajni branitelji krščanske Slovenije, ki se jih spominjamo, odločno stopili po Kristusovi poti resnice in pravičnosti. Mnogi so zaradi vere v Boga, ljubezni do doma in rodu žrtvovali najdražje, svoja življenja; in danes nam kličejo, naj tudi mi vztrajamo v resnici in se odločno postavimo v bran vseh zatiranih.
Lahka in široka je pot v pogubo, ozka in trnjeva pa vodi v življenje
In ne pozabimo: še vedno številni kristjani in demokrati po vsem svetu odločno stopajo po tej poti. Tako je v Sudanu duhovnik zakričal svetu, Evropejcem in vsem odgovornim: »Kje ste, zakaj pustite, da nas morijo?« Med drugo svetovno vojno so revolucionarji nasilno odstranjevali verne in demokratične Slovence, posebej katoličane, in ko so po vojni prevzeli popolno oblast, posuli našo drago Slovenijo z brezštevilnimi morišči. Še vedno nismo uredili zgodovinskega dolga, pokopali mrtvih in oznanili leta Gospodovega usmiljenja. Ali niso naši ljudje, žrtve med- in povojnih pomorov, enako žrtve kot vsi drugi v Srebrenici, Ukrajini, Gazi in drugod po svetu?
Ponovimo Jezusovo vodilo: Lahka in široka je pot v pogubo, ozka in trnjeva pa vodi v življenje. Noben vladar ne bo zbudil Slovenije, vstali bomo le s poštenim in odgovornim delovanjem vseh, predvsem vladajočih. Ne pustimo se torej kulturi smrti, kakor nas je spodbujal papež Janez Pavel! Ne vdajmo se zavajanju bleščečih besed in zapeljevanju, da je rešitev v zunanjemu blišču in praznih obljubah, ki jih dajejo vladajoči. Pokojni, ki se jih spominjamo, nas kličejo k odločni krščanski in demokratični odgovornosti, narodnemu ponosu in veri v Boga, ki bo krepila naše človeško dostojanstvo in samozavest za odgovorno sodelovanje v teh zahtevnih časih. Tako se bomo dostojno poklonili njim, ki so padli za vrednote dóma in rodu ter bomo ohranjali tudi danes krščansko upanje, ki ne osramoti. Zavedajmo se, kot pravi pesnik, da se človeška resnica zrcali iz večnosti, Bog je njen gospodar, zato je lahko le v Njegovi globini večni mir!
Ležim v globini tiho, tiho. V dolini mrzel je večer in pust.
Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust.