Pogosto se sprašujemo, ali je že čas, da s kritično in časovno distanco opišemo najpomembnejše dogodke naše zgodovine. Da brez kozmetičnih popravkov ali celo pretiravanja spregovorimo o času, ki je bil prelomen za nastanek naše države.
Dr. Marija Klobčar, višja znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani in docentka za folkloristiko in mitologijo, se na znanstveni ravni posveča predvsem družbenemu pomenu pesemske ustvarjalnosti, raziskovanju besedil slovenskih ljudskih pesmi in preučevanju skupnosti. Zanima jo obrobno, prezrto, manj raziskano. To potrjuje tudi njena zadnja monografija z naslovom Poslušajte štimo mojo. Namenila jo je potujočim pevcem na Slovenskem. Izdala jo je Založba ZRC, ZRC SAZU.
Izšla je 25. knjiga Kamniškega zbornika. Ideja o potrebi po raziskovanju preteklosti in sedanjosti Občine Kamnik in njenih prebivalcev ter objavi dognanj se je porodila leta 1955. Pobudnica je bila Gimnazija Kamnik. Prvi urednik je bil ravnatelj Avguštin Lah, ki je uredil izdaje 1955, 1956 in 1957.
Lep večer, posvečen kamniškim zgodbam, so pripravili pripovedovalci zgodb, glasbeni spremljevalec Jan Tomšič, Knjižnica Franceta Balantiča in Društvo sv. Jakoba. Pripovedovali so Vido Kregar, Ivanka Učakar, Ivan Nograšek, Verena Vidrih Perko, Anže Slana, Breda Podbrežnik Vukmir in Matic Maček.
Društvo general Maister Kamnik je v nedeljo, 26. 7. 2020, organiziralo krajšo slovesnost, na kateri so počastili spomin na generala Rudolfa Maistra, ki je umrl na ta dan pred 86 leti. Predsednik društva Jože Berlec je ob spomeniku generalu Rudolfu Maistru pozdravil vse navzoče, še posebno pa častnega predsednika društva Ivana Sekavčnika.
Pred 10. Maistrovim pohodom članov društva general Maister Kamnik in njihovih prijateljev, ki je bil 20. 6. 2020, je društvo pripravilo kratko proslavo, da bi v skromnem obsegu obudili vsaj del tistega, kar smo zaradi epidemioloških omejitev v času epidemije covid-19 zamudili.
Vse kaže, da bolj ko se odmikamo od druge svetovne vojne pri nas, predvsem pa t. i. narodnoosvobodilnega boja, bolje, temeljiteje in jasneje vidimo, kaj vse se je hudega, zlega in tragičnega dogajalo na naših tleh v letih od 1941 do 1945. V obdobju po koncu druge svetovne vojne je prevladovala le ena resnica – partizanska. Na eni strani okupator, na drugi zmagoviti in na moč opevani partizan.






