Na predavanju sem predstavil opazovanja in razmišljanja o značajskih potezah ustanovitelja Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) Franceta Tomšiča in njihovem vplivu na karakter stranke.
Političnoekonomski temelji socialne demokracije segajo globoko v zgodovino delavskega gibanja kot reformistične in gradualistične razredne ideologije in kolektivne politike. Usoda evropske socialne demokracije je vezana na model evropske socialne države, slovenske pa na politični pragmatizem in ideološko zmedo.
France Tomšič je v prelomnem zgodovinskem obdobju slovenske demokratizacije in osamosvajanja deloval na preseku treh registrov: družbenega, političnega in nacionalnega.
Neodvisne politične in sindikalne organizacije so bile tujek jugoslovanskemu enopartijskemu sistemu, ki v skladu s svojo totalitarno naravo ni dopuščal neodvisnega političnega in sindikalnega gibanja. V starem režimu so delovale t. i. družbenopolitične organizacije, ki so kot transmisijske organizacije ravnale v skladu s partijskimi cilji in načeli.
Veliki zgodovinski dogodki, slovenska osamosvojitev oziroma ustanovitev lastne slovenske države je gotovo največji v slovenski zgodovini, imajo pogosto, če že ne praviloma, velike pomanjkljivosti. Pri nastanku Republike Slovenije je to nedvomno odsotnost vsaj nekih osnovnih z njo povezanih gospodarskih in socialnih zamisli.
Slovenska pomlad, konec osemdesetih let, je prinesla tudi ponovno rojstvo socialdemokratske stranke, ki jo je v svoji socialistični revoluciji med NOB likvidirala Komunistična partija Slovenije in za skoraj pol stoletja vzpostavila voluntaristični, neorganski sistem, ki je bil hud odklon od zahodnoevropskega demokratičnega.
Zgodba o socialni demokraciji v srednji in vzhodni Evropi po letu 1989 je ena bolj tragičnih iz politične zgodovine tega prostora v zadnjih petindvajsetih letih.