Podpis sporazuma med Nemčijo in SZ (Vir: www.encyclopediaofukraine.com)

Pred šestimi leti je Evropa z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetila vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov. Resolucija posebej poudarja, da množični izgoni, umori in zasužnjevanja, ki so se izvajali v okviru agresije komunizma in nacizma, spadajo v kategorijo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Slovenska vlada je leta 2012 razglasila 23. avgust za uradni spominski dan tudi v Sloveniji. Brez vedenja, kaj se je dogajalo, brez poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi miru in uspešne družbe. Slovenska družba mora doseči soglasje, kako zdraviti rane iz preteklosti, ki nas vedno znova bolijo, kako presegati delitve, ki nas slabijo in ogrožajo našo prihodnost, kako obravnavati totalitarno dediščino, ki je še kako živa. Totalitarni režimi so povzročili veliko gorja, zatirali so osebno in narodno svobodo, diskriminirali, zapirali in ubijali so ljudi. Prav zato je treba žrtve totalitarnih režimov obravnavati etično in sočutno. Zato ne moremo sprejeti ideje, da je treba preteklost »pustiti pri miru«. O preteklosti se moramo pogovarjati, saj je to nujno zagotovilo, da se v prihodnosti totalitarizmi, ki teptajo osnovne človekove pravice, ne bodo več ponavljali.

 "Danes nisem pred sodiščem samo zaradi Janše, ampak tudi zaradi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zaradi vseh nas! Zaradi naših potomcev!" 

"Slovensko sodstvo, postanite profesionalni in neodvisni! Ne dopuščajte, da bi bili še naprej v službi ene politične opcije! Zavedajte se, da vas bodo ljudje cenili, če boste pošteni in neodvisni!" (Kamničan Metod Berlec  v Ljubljani 22. 7. 2014)

Demokracija na preizkušnji

Na Kamniškem opažamo popolno odsotnost vsebin, kakorkoli povezanih z dogodki, ki jih v podporo Janezu Janši, voditelju Slovenske demokratske stranke, organizira Odbor 2014.

Objavljamo govor, ki je bil prebran na srečanju Odbora 2014 z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, s katerim je David Tasić predstavil trenutno stanje duha in raven resnične demokracije v Sloveniji.

 Gospod Goran Lukič, predstavnik sindikata ZSSS, me je včeraj, 5. 8. 2014 v odprtem pismu[1] neupravičeno napadel. Pred javno diskreditacijo se ni obrnil name ali na Novo Slovenijo (NSi), da bi mu lahko postregli z vsemi izračuni v zvezi z davčno reformo, ki jo zagovarjamo, ampak je iz konteksta iztrgal besede papeža Frančiška za potrebe svoje argumentacije. Sindikati žal ščitijo zgolj tiste, ki danes še imajo delo. Teh je vsak dan manj. V NSi pa bi radi poskrbeli predvsem za tiste, ki so danes brez dela.

Nekateri sprašujejo, zakaj vsako leto žalna slovesnost ob umoru Slovenca, narodnega delavca, človeka krščanskih etičnih korenin, Evropejca, demokrata ter duhovnika in profesorja Teološke fakultete takratne Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.  Na drugi strani smo presenečeni, koga vse ljudje pri nas poveličujejo, mnogi celo tiste, ki so zaradi svoje oblastiželjnosti morili naše prednike. Sicer pa, ali ne obujamo spomina svojih dragih ob obletnicah in godovih?  Žal pa glede takih razmišljanj tudi intelektualci niso izjema in celo  kak profesor naše ustanove včasih nima izdelanih kriterijev.  Ob tem mi prihajajo na misel besede škofa Vovka, ki je v svoje spomine izlil žalost ob teoloških profesorjih, ki v takratnih zahtevnih časih niso opravili svojega poslanstva skladno s krščanskimi načeli in človeškimi etičnimi obvezami.  Časi so bili zahtevni, a pogumnih kot Vovk je bilo in jih je še vedno (pre)malo, zato so on in drugi za njim plačali toliko večjo ceno.  Ko se torej sprašujemo zakaj, je odgovor na dlani: Kristjani in verjamem, da posebej mi na tej ustanovi ne smemo kar tako mimo človeka, ki je postal žrtev, ker je zastavil svoje življenje za resnico in pravičnost.

25. maj naj bi bil rojstni dan Tita, dolgoletnega predsednika razpadle Jugoslavije. Ta dan se je proslavljal kot Dan mladosti z različnimi manifestacijami, osrednja prireditev pa je bila Titova štafeta, ki se je pričela že nekaj dni pred tem dnevom na različnih krajih države, zaključila pa se je v Beogradu »pred našim dragimTitom«. Štafeta je »živela« še nekaj let, dokler se tej manifestaciji niso najprej odrekli slovenski mladinci.

Tito in Dan mladosti sta bila pozabljena skoraj dvajset let. Sedaj pa prihajajo Titove slike in kipi iz ropotarnic ponovno na vidna mesta, odpirajo se Titovi lokali, Dan mladosti pa oživljajo nekateri posamezniki in organizacije. Ena takih prireditev je bila 25. maja pred osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku. Imenovala se je: Dan mladosti – športno zabavni program za vse »mlade po srcu«. Organizator prireditve je bil Mladinski center Kamnik.

Vsekakor pa je Tito sporna oseba.Ves čas njegovega vodenja države smo bili prepričani (tudi zaradi pedagoške vzgoje v šoli in medijskega obveščanja), da jo vodi najboljši. V državi je bil mir in socialna blaginja, politično in vojaško smo bili neuvrščeni (to nas je tudi drago stalo), v svetu sta imela tako Tito kot država vidno vlogo.