Do referenduma za družino in spoštovanje različnosti v družbi je le še nekaj dni. Jutri, v četrtek, 17. decembra 2015, ob 17.30, se bomo zbrali na zaključni prireditvi in sicer na ploščadi pred slovenskim parlamentom v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite!
Društvo sv. Jakoba Kamnik nas vabi na predavanje z naslovom IZZIVI STARŠEVSTVA, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19.15 v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.
O nenadomestljivi vlogi mame in očeta ter o pomembnosti njunega sodelovalnega odnosa v starševstvu bo govoril p. dr. KRISTJAN GOSTEČNIK, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in profesor za psihologijo religije, pastoralno psihologijo ter zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru.
V ponazoritvah izzivov starši – najstniki bosta sodelovala zakonca Tanja in Miha Pate.
Preimenovanje kamniške knjižnice so soglasno potrdili Svet občine Kamnik, Svet občine Komenda in Svet knjižnice. V teh svetih so ljudje, ki so bili demokratično izvoljeni in predstavljajo različne politične usmeritve. Prepričan sem, da so se skupaj z županom zavedali, o čem odločajo
V četrtek, 26. marca, bo ob 18.30 spominska maša za vse pokojne, povezane z Gimnazijo in Srednjo šolo Rudolfa Maistra. Maševal bo nadškof in metropolit p. Stane Zore, nekdanji dijak šole.
Gimnazija Kamnik, ustanovljena 1949. leta, je bila desetletja vzgon in vodilo kulturnega življenja v Kamniku. S širitvijo dejavnosti in programov v Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik je danes ena osrednjih izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Mnogo izjemnih ljudi, povezanih z njo, profesorjev, nekdanjih dijakov in sodelavcev, je že odšlo. S sveto mašo smo se tako spomnili prav njih in združili spomine, spoštovanje in ljubezen.
V teh dneh mineva 25 let od oblikovanja koalicije Demos na Kamniškem. Novembra 2013 je minilo 25 let od ustanovitve enega od treh kamniških odborov Slovenske kmečke zveze, 20. maja 1989 je bil ustanovljen občinski odbor Socialdemokratske zveze Slovenije, v teh dneh pa je minilo 25 let od ustanovitve Zelenih Kamnika in kamniškega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, ustanovljen pa je bil tudi iniciativni odbor Slovenske demokratične zveze. 
Povojni poboji ostajajo zgodba brez epiloga: krivci ne bodo poklicani na odgovornost, žrtve bodo večinoma ostale brez imen in identitete, pokopane, prekopane, zakopane – kakorkoli že temu rečemo – bodo brezimno, svojci bodo ostali brez grobov ... Za Mitja Ferenca, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, glavna področja njegovega raziskovanja so: partizansko zdravstvo, kočevski Nemci in druge nemške manjšine na Slovenskem ter prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, je to »tisto, kar je najbolj tragično, kar je naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«