Dr. Mirko Juteršek je leta 2007 za prispevek k razvoju likovne galerijske dejavnosti v Kamniku in v Sloveniji prejel naziv častni občan občine Kamnik.
V Kamniku smo ga zadnjič srečali na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembra 2010. Morda je simbolično prav to, da smo se, ne da bi vedeli, da se ne srečamo več, zadnjič pozdravili prav v Maleševi galeriji. Umrl je 7. februarja 2011.
Juteršek se je rodil 31. avgusta 1932 v delavski družini v Podgorju pri Kamniku. Gimnazijo je obiskoval v Kamniku in maturiral leta 1953 v prvi generaciji maturantov po vojni ustanovljene kamniške gimnazije. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine.
Leta 1962 je opravil tudi bibliotekarski strokovni izpit. V okviru doktorskega študija, ki ga je končal leta 1971, je raziskal delo slikarja Matija Jama. Strokovno se je izpopolnjeval v Münchnu in Moskvi. Kot izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost je na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predaval vzhodnoevropsko umetnost. 1989 je postal direktor Slovanske knjižnice, kjer je delal do upokojitve 1996.
Kot član predstavnikov Filozofske fakultet je pri Svetu za visoko šolstvo takratnega republiškega sekretariata (ministrstev še ni bilo!) glede na svoje nekdanje bibliotekarske izkušnje dosegel, da je bila, kljub nasprotovanju Fakultete za družbene vede, ustanovitev Oddelka za bibliotekarstvo dodeljena Filozofski fakulteti.
Zlasti zadnja leta se je rad vračal v Kamnik in sodeloval v kulturnem življenju občine. Dr. Mirko Juteršek si je skupaj z Muzejem v Kamniku uspešno prizadeval, da je slikar Miha Maleš podaril občini, kjer se je rodil, zbirko svojih umetniških del, ki so postala temelj zbirke Maleševe galerije.
Sodeloval je pri monografiji o slikarju Lojzetu Perku. Leta 2006 je dal pobudo za postavitev stalne razstave Zbirka ulitkov Kamničana dr. Milana Trbižana na Naravoslovno-tehnični fakulteti v Ljubljani. Sodeloval je na slikarski koloniji v spomin slikarja Dušana Lipovca. Kamniške umetnike je zlasti zadnja leta intenzivno spremljal in podpiral, med drugimi slikarje Tomaža Perka, Dušana Sterleta, Dušana Lipovca, Greto Boltar, fotografa Primoža Hienga. Napisal je dva prispevka za Kamniški zbornik: Tomaž Perko, slikar pri petdesetih (1998), Anton Rojc (1892–1968): kamniški rezbar in slikar (2006). Tudi za Kamniški zbornik leta 2012 je obljubil, da bo napisal prispevek o likovnem dogajanju v Kamniku. To bi bil še en kamenček k več kot 250 objavljenim delom – knjigam, člankom.
V Kamniku smo ga zadnjič srečali na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembra 2010. Morda je simbolično prav to, da smo se, ne da bi vedeli, da se ne srečamo več, zadnjič pozdravili prav v Maleševi galeriji.