Predstavitev knjige Vojna za mir, ki je bila 19. 9. 2023 v dvorani nekdanjega mekinjskega samostana, se je pričela z uvodnim pozdravom Jožeta Berleca, predsednika Društva Demos na Kamniškem in Območnega Združenja za vrednote slovenske pomladi VSO Kamnik – Komenda. Uvodni govornik je predstavil je avtorja knjige dr. Boštjana M. Turka - izrednega profesorja na Oddelku za romanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Berlec je na kratko prestavil vsebino avtorjeve knjige Vojna za mir, ki nosi pomenljiv podnaslov V vrtincu krize. Profesor Turk je nato v zanj značilnem dinamičnem predavanju predstavil naslednja vsebinska področja, ki jih izpostavljamo v nadaljevanju.
Vojna za mir je priročnik za razumevanje časa, v katerem smo
Knjiga Vojna za mir sicer naslavlja aktualno tematiko v Sloveniji in v Evropi. Zakaj so v Sloveniji stvari v tridesetih letih od demokratizacije krenile nasprotno od osamosvojitvenih pričakovanj, je vprašanje, na katerega se trudi odgovoriti Turk v knjigi, ki ima pomenljiv podnaslov Slovenija v vrtincu krize. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa, v katerem smo. Odgovarja tudi na vprašanje, zakaj je do vojne v Ukrajini v resnici prišlo. Turk odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z letom 1968, z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je spremenila družbeni in predvsem vrednostni sestav starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka, se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo, zato pa toliko bolj občutimo danes.
Slovenija v vrtincu krize
Vojna za mir prinaša tudi analizo dveh najbolj pogubnih ideologij, ki so prizadele zahodni svet tj. marksizma in Freudovih teorij. Kar se marksizma tiče, Turk ugotavlja, da je marksizem prepleten z množico protislovij, ki presenečajo še toliko bolj po tem, da je v dvajsetem stoletju zaradi prav te ideologije prišlo do najbolj množičnih zločinov nad človeštvom. Kar se Freuda tiče pa avtor knjige ugotavlja, da so njegove »teorije« prispevale k demontaži individualnosti – največjega, kar je zahodni človek do tedaj premogel zahodni človek.
Danes v Evropi in v Sloveniji živimo v času, ki najbolj zavrača svobodo, zavrača utemeljeno človekovo posamičnost. Čas, ki ga živimo, je čas splošne in vsakršne degradacije vrednot, to pa pomeni uničenje temeljev, na katerih slonita tako Slovenija kot Evropa.
Angela Merkel prinesla spremembe v vrednostnem sistemu Evrope
Turk izpostavlja obdobje Angele Merkel, v katerem je prišlo do bistvene spremembe v vrednostnem sistemu zahodnjaka oziroma Evropejca. V tem smislu izpostavlja razliko med njo in med njenim predhodnikom kanclerjem Helmutom Kohlom. Dejstvo, ki ga vsak vidi je naslednje: v času, ko je vladal Helmut Kohl so se dogajala velike spremembe znotraj Evrope, tudi v Sloveniji. Tedaj smo dobili lastno državnost in vse vrednote, ki so z njo povezane. Ko je bil kancler Kohl, so se Rusi iz Evrope umaknili, danes poskušajo okupirati njene dele. V tej zvezi Turk tudi opozarja na zgodovinsko tehtnost obiska treh premierjev (Janše, Marowiezkega in Fiale) v Kijevu, 15. 3. 2022.
Evropa je bila zgrajena na načelu, da so njeni ustanovni očetje (Schuman, Adenauer) zastopali obči interes. To pomeni interes skupnosti oziroma držav. Danes Bruselj ta interes zastopa v zelo dvomljivi meri. Vse se je očitno prelilo v nekakšno meglo, v kateri se več ne ve, kdo pije in kdo
plača.
Spremembe na vrhu izvršne oblasti so rešitev iz vrtinca krize
Knjiga obširneje analizira razpad nekdanje Jugoslavije. S tem seveda ne ponuja nobene obvezujoče analogije za razumevanje tega, kaj čaka Evropo, postavlja pa zelo nujno vprašanje, kaj je pred nami. Turkova analiza nedvomno dokazuje, da je Putinova politika identična Miloševićevi politiki, za katero vemo, kako se je končala –z Natovim bombardiranjem Srbije in z odhodom Slobodana Miloševića v Haag, kjer pa ni dočakal obsodbe. Zato avtor rešitev Evrope in Slovenije Turk vidi v radikalnih spremembah na vrhu izvršne oblasti.