Marjeta Humar: Nikoli več vojne
V zborniku Prelomna leta so objavljeni spomini na vojno in povojno dogajanje večinoma v kamniški in komendski občini, zlasti na leto 1945. Na to tematiko se veže tudi prispevek o ureditvi Parka spomina in opomina, gradnji in blagoslovitvi kapelice v spomin žrtev povojnega revolucionarnega nasilja na Kopiščih v Kamniški Bistrici leta 2015. S temi dejanji sta se občina Kamnik in država Slovenija simbolično poklonili žrtvam nasilja v Kamniku in okolici.
Kamniški Demos izdal zbornik pričevanj o dogodkih v prelomnem letu 1945
Društvo Demos v letu 2016
Ivan Sekavčnik: Imamo nekaj Maistrovega duha,Tomšičeve smelosti, pa tudi Demosove upornosti
Kamnik je rojstno mesto Rudolfa Maistra, pesnika in borca za severno mejo, ki velja za enega najpomembnejših oblikovalcev slovenske politične zgodovine XX. stoletja. Kamnik in Šmarca sta hkrati kraj, kjer je živel in deloval France Tomšič, ki velja za enega najpomembnejših glasnikov slovenske državnosti, politične demokracije in socialne države. Kamniški Demos in Društvo general Maister sta hkrati dokaz, da je Kamnik vedno znal združevati politično in civilnodružbeno držo tako pri nastajanju slovenske državnosti kot tudi pri ohranjanju domoljubja.
Pozni november za pesnika Balantiča
V torek, 29. 11. 2016, je minilo 95 let od rojstva velikega slovenskega pesnika, Kamničana Franceta Balantiča. V teh mračnih novembrskih dneh se spominjamo tudi Balantičeve tragične smrti, ki ga je doletela le nekaj dni pred praznovanjem svojega dvaindvajsetega rojstnega dne.
Biografska pripoved Pozni november za pesnika o Francetu Balantiču, napisal jo je France Pibernik, ki se že zelo dolgo časa poglablja v podrobnosti pesnikovega življenja in njegove izjemne ustvarjalnosti, je zajela celotno pesnikovo kratko življenjsko pot, ki se je začela v zadnjih novembrskih dneh leta 1921.
Ferdinant Šerbelj: Bergantova Prestar in Ptičar spet na ogled javnosti
Lastnika dve slik sta se pred meseci obrnila na dr. Ferdinanda Šerbelja, kustosa v Narodni galeriji in sodnega cenilca za barok, ki je takoj prepoznal, da gre za dve Bergantovi mojstrovini. Narodna galerija se je nemudoma začela pogajati o odkupu slik, saj sliki sodita v nacionalno zbirko, pri tem pa pridobila podporo ministrstva za kulturo.