Ob vseh kolobocijah okrog poimenovanja kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču, sem se ponovno spomnil na znamenitega španskega filozofa José-a Ortega y Gasset-a in njegovo knjigo Upor množic. Napisal jo je leta 1930 in je danes še vedno zelo aktualna. Njegovo osnovno stališče je, da je človekova kultura zelo negotova in je zato potreben stalen napor za njeno ohranjevanje. Če tega napora ni, potem grozi človeštvu propad, barbarstvo.
31.3. 2015 je minilo 25 let, kar je bila v Ljubljani uradno ustanovljena Skavtska organizacija (ZSKSS – Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov). Skavtstvo kot mladinsko gibanje je imelo močno tradicijo v Sloveniji že pred 2. svetovno vojno. Kamnik je bil med prvimi kraji, kjer je zaživelo predvojno skavtstvo. Leta 2016 bo minilo natanko 90 let od ustanovitve prve skavtske organizacije v Kamniku. Vse te obletnice kličejo, da osvežimo lepe in prijetne spomine.
Mediji so poročali, da so v gozdu nad Mančami 17. 3. 2015 odkopali skeleta, ki naj bi pripadala Radu in Kseniji Hribar, zadnjima graščakoma gradu Strmol.
O tem je treba govoriti. Povedati je treba vso resnico. Resnica ne more škoditi. Ob tem naj bi mladi pokazali nekaj sočutja, da to, kar se je zgodilo Radu in Kseniji ni prav in da se to ne sme ponoviti. To je civilizacijski minimum.
Če kdo misli, da to za nas ne velja, potem se v naših očeh motijo vsi tisti po svetu, ki postavljajo muzeje holokavsta in tja vodijo mlade. Gre za sočutje. In nič več.
Oglašam se, ker se čutim kot strokovnjakinja s področja kulture in kulturne dediščine dolžna javno oglasiti, v zadnjem času pa sem bila k temu večkrat tudi osebno pozvana. Obvezuje pa me tudi lastno mnenje, da izobražence določa njihova aktivna družbena vloga. V nasprotju z ustaljenim (slovenskim) prepričanjem pa ta vloga ni omejena le na opravljanje političnih funkcij in na podporo uradnim stališčem. Nasprotno, zdravju družbe je nujno potrebno odprto kritično razmišljanje ljudi svobodnega duha. Pri tem je dobro, da poznamo stališče sodobne teorije znanosti, ki priznava, da (politična) nevtralnost in objektivnost ni mogoča.
Pred vsemi, ki se ne strinjajo z določbami novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pa sta dve oviri, s katerima se lahko spopadejo samo pobudniki zahteve za razpis zakonodajnega referenduma . Pobudnik zahteve za razpis zakonodajnega referenduma je vsak, ki pobudo overi na upravni enoti s svojim podpisom.
Zelo je pomembno, da se predpisanih 40.000 podpisov pobude za referendum zbere, preden se vladajoča večina v Državnem zboru, ki je sprejela novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, odloči preprečiti razpis referenduma. Tem odločitvam Državnega zbora se lahko zoperstavijo pobudniki za razpis referenduma, ki se lahko pritožijo na ustavno sodišče in izpodbijajo parlamentarne sklepe.
