Jožef Pavlič, 13. 10. 2017

Društvo sv. Jakoba Kamnik in Demos na Kamniškem sta v okviru prireditev Socialne akademije 14. oktobra povabila v goste prijatelje iz Ziljske doline. S tem dejanjem sta se jim tudi zahvalila in hkrati odgovorila na obisk Kamničanov 13. maja letos v Ziljski dolini.

Objavljamo nagovor dr. Janeza Juhanta, ki je v torek, 31. oktobra 2017, skupaj z duhovniki kamniške dekanije maševal v kapeli v Parku spomina in opomina Kamniška Bistrica na Kopiščih. Mašo so darovali v spomin na žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem.

Društvo general Maister Kamnik je 23. septembra  za svoje člane in prijatelje pripravilo strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, v kraje, kjer so potekali po prvi svetovni vojni boji za pripojitev Koroške k novoustanovljeni državi SHS.

Takšne ekskurzije so že tradicionalne. Upravni odbor Društva general Maister pod vodstvom predsednika Ivana Sekavčnika zmeraj pripravi bogato vsebino, zato se jih člani radi udeležujemo.

Vojne je bilo konec, čakali smo partizane, da bodo prišli iz Tuhinja, teh pa kar ni bilo. Potem pa je prišel neki partizan čez »Železni most« v dolgem angleškem plašču in širokih škornjih. Ko pa se je plašč odpiral, so se videla njegova gola kolena. V rokah je imel avtomatsko puško. Ko je hodil po »Veliki gasi« – danes Maistrovi ulici, je gledal po oknih hiš, da ga morda ne bi kdo ustrelil. Kakšne osvoboditve z urejenimi partizani v Kamniku torej ni bilo, omenjeni partizan pa me tudi ni spominjal na kakšnega osvobodilnega partizana. Tako se jaz spominjam, tako sem videl svobodo. 

Profesor Mitja Ferenc, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, meni, da so prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, »naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«

Na kresni večer vsaki dve leti, letos že tretjič, v čudovitem okolju Repanškove galerije počastijo pesnika, v katerega življenje je močno posegla druga svetovna vojna. Pred štirimi leti so se poklonili Kamničanu Francetu Balantiču (1921–1943), pred dvema letoma so počastili spomin pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki je bil rojen v Šoštanju leta 1922 in bil v še ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah kot partizan ubit leta 1944 v Zavodnju pri Šoštanju. Letošnji kresni večer pa je bil posvečen pesniku Ivanu Hribovšku.