Čas počasi briše
Društvo Demos na Kamniškem je s finančno pomočjo občin Kamnik in Komenda izdalo novo knjigo z naslovom "Čas počasi briše: Pričevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda".
Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je predlagal, da se 23. avgust obeležuje kot dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Študijski center za narodno spravo, ki ga je leta 2008 ustanovila Vlada Republike Slovenije, vsako leto pripravi v počastitev tega dne prireditev, posvečeno določeni skupini ljudi ali dogodku iz slovenske zgodovine. Društvo Demos na Kamniškem je bilo leta 2012 soorganizator osrednje slovenske prireditve, ki je potekala v Uršulinskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku in je bila posvečena mobilizirancem v nemško vojsko.
Knjiga je na zalogi, cena 20 EUR. Naročila sprejemamo na
tel. 041 663 482 (Leon)
in 041 759-051 (Igor)
ter na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
Z nakupom knjige boste podprli naše nove projekte in raziskave polpretekle zgodovine na Kamniškem.
Prireditve so se udeležili tudi nekdanji mobiliziranci iz kamniške in komendske občine in njihovi sorodniki. Nekateri od njih so želeli, da bi jim pomagali pri zapisu njihovih spominov. Takrat smo se odločili, da se začnejo zbirati pričevanja še živečih kamniških in komendskih mobilizirancev, pisma, dnevniki, fotografsko gradivo, spomini sorodnikov in znancev na padle ali izginule mobilizirance, saj smo prepričani, da brez vedenja, kaj se je dogajalo, poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi uspešne in mirne prihodnosti. Mobiliziranci v nemško vojsko predstavljajo značilen primer, kako sta najprej nacistična in v nadaljevanju komunistična totalitarna oblast zaznamovali njihovo življenjsko usodo.
Društvo Demos na Kamniškem je imenovalo uredniški odbor, ki sta ga vodila dr. Marjeta Humar in mag. Igor Podbrežnik. Delo je bilo zahtevno. Najprej je bilo potrebno poiskati še živeče mobilizirance, ki so bili pripravljeni izpovedati svoje spomine in so dovolili, da se ti zapišejo in objavijo, ter poiskati sorodnike že umrlih, padlih ali izginulih mobilizirancev, ki hranijo dnevnike ali druge zapise mobilizirancev, njihova pisma, fotografije, dokumente. Del prispevkov pa je nastal na podlagi še živega spomina na mobilizirance.
