demos zbornik cas pocasi brise tomsic njegov cas prelomna leta balantic.jpg blagoslov.jpg

Izkop posmrtnih ostankov nasprotnikov revolucije na Macesnovcu v dolini Kamniške Bistrice

Objavljeno: .

Za svojce žrtev povojnih pobojev, ki so ostali na Macesnovcu, je posvetil žarek upanja - sredi julija 2017 se je začel izkop posmrtnih ostankov.Profesor Mitja Ferenc, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, meni, da so prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, »naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«

Ana-Marija Mrčela: Usode Mejačevih iz Komende

Objavljeno: .

Izkopavanja žrtev izvensodnih pobojev na grobišču Macesnovec so se pričela 17. 7. 2017. (foto M. Skamen)

Sredi julija 2017 se je začel na območju Kamniške Bistrice, bolj natančno na grobišču Macesnovec, izkop posmrtnih ostankov po vojni zunaj sodno pobitih ljudi. Poboje so maja in junija 1945 izvajali komunistični partizani. Objavljamo pričevanje Marije-Ane Mrčele z naslovom Usode Mejačevih iz Komende, ki so izšla v knjigi Prelomna leta. Gre za zbornik pričevanj o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej. V zborniku so tudi pričevanja očividcev, ki so leta 1945 na lastne oči videli, kako so partizani nesrečnike vodili na morišča v Kamniški Bistrici. Med njimi naj bi bil tudi Florjan Špruk, po domače Mejačev iz Komende.

Dr. Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije, vse življenje predana slovenstvu, krščanskim vrednotam in demokraciji

Objavljeno: .

Dr. Katica Cukjati ,dolgoletna predsednica Slovenske kulturne akcijeDr. Katica Cukjati je bila rojena 29. julija 1949 v Buenos Airesu v družini gospoda Ivana Cukjatija in gospe Katerine Močnik iz Velike Lašne (župnija Vranja peč, občina Kamnik). Rada je poudarjala, da je bila ena prvih, ki se je rodila v slovenski skupnosti, ki se je v povojnem času naselila v Argentini – njena mati se je namreč na dolgo pot v novo deželo podala noseča.

Z odkritjem spominske plošče so se poklonili spominu na rezbarja Maksa Berganta in podobarja Ivana Klemena

Objavljeno: .

Maks Bergant v rezbarski delavnici na Parmovi 5 v Kamniku (fotografija je iz knjige Rezbar Maks Bergant)V petek, 30 junija 2017, je Društvo sv. Jakoba pripravilo krajšo slovesnost ob odkritju spominske plošče na hiši –imenovani Bajtica – na Parmovi 5 v Kamniku. Z odkritjem spominske plošče na Bajtici so se člani društva in Bergantove družine poklonili spominu na rezbarja Maksa Berganta in podobarja Ivana Klemena. Spominsko ploščo je oblikovala Barbara Kokalj Bogataj, izdelalo pa jo je kamnoseštvo Lev Vodnik. Večji del stroškov je pokrila občina Kamnik in družina Maksa Berganta.

Ob navzočnosti Boruta Pahorja ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah prebrana izjava o potrebnih korakih za rehabilitiranje vseh žrtev vojne in revolucije

Objavljeno: .

V četrtek, 15. junija 2017, je pri Lipi sprave na ljubljanskih Žalah ob navzočnosti Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, ki je z vojaškim spremstvom položil venec v spomin vsem žrtvam vojne in revolucije, potekala spominska žalna slovesnost na dan krivde, odpuščanja in sprave.(foto Franc Zabukošek)V četrtek, 15. junija 2017, je pri Lipi sprave na ljubljanskih Žalah ob navzočnosti Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, ki je z vojaškim spremstvom položil venec v spomin vsem žrtvam vojne in revolucije, potekala spominska žalna slovesnost na dan krivde, odpuščanja in sprave. V kulturnem programu so nastopili dijaki šentviške klasične gimnazije, kvartet Krt, operni pevec Marko Fink in glasbeniki Orkestra slovenske policije.

V Repanškovi galeriji po Balantiču in Kajuhu počastili pesnika Ivana Hribovška

Objavljeno: .

Na kresni večer 2017, v čudovitem okolju Repanškove galerije so počastili pesnika Ivana Hribovška, v katerega življenje je močno posegla druga svetovna vojna.Na kresni večer vsaki dve leti, letos že tretjič, v čudovitem okolju Repanškove galerije počastijo pesnika, v katerega življenje je močno posegla druga svetovna vojna. Pred štirimi leti so se poklonili Kamničanu Francetu Balantiču (1921–1943), pred dvema letoma so počastili spomin pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki je bil rojen v Šoštanju leta 1922 in bil v še ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah kot partizan ubit leta 1944 v Zavodnju pri Šoštanju. Letošnji kresni večer pa je bil posvečen pesniku Ivanu Hribovšku.