Obeležitev 22 let demokratičnih sprememb

Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade: Odpreti je treba višjo igro, igro za Slovenijo!"

16. maja 2012 je v Kočevju potekala osrednja slovesnost ob dvaindvajseti obletnici demokratičnih sprememb in ustanovitvi Maneverske strukture narodne zaščite, ki pomeni rojstni dan slovenske vojske. Objavljamo govor, ki ga je imel Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade.

Slovesnosti se je organizirano udeležila tudi številna skupina članov Društva Demos na Kamniškem, ki je kolektivni član Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve - VSO. Več o prireditvi v Kočevju, , kjer so razvili prapor VSO, ki so ga predali Ivanu Omanu, častnemu predsedniku VSO, in Slavku Kmetiču, predsedniku VSO, si lahko preberemo v tedniku Demokracija.

Dvignimo glave in ponosni izobesimo slovenske zastave

Pred dvaindvajsetimi leti so se maja v Sloveniji zgodila odločilna dejstva. Zaradi njih so naše sanje o svobodi postale resničnost. Tu smo se zbrali, da jih ponosni na Slovenijo z jasnim spominom praznujemo. "Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda" smo maja 1989 zapisali v Majniški deklaraciji. 16. maja 1990 je prisegla prva demokratično izvoljena slovenska vlada. To je bil eden od temeljnih aktov resnične osvoboditve Slovenije. Polna osvoboditev se nam ni zgodila leta 1945, ampak v letih 1990 in 1991. Tako se je izreklo Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Uporniki z razlogom

Nova vlada je vzela nase izvršilni del največjega političnega projekta slovenskega naroda. Ob prvem nastopu v Skupščini je jasno povedala:"...temeljna zahteva Republike Slovenije je njena polna suverenost" ter "...moramo in smo sposobni stopiti v družbo suverenih narodov Evrope." Istega dne smo doživeli sovražni poseg JLA, ki je začela z vednostjo nekaterih struktur do takratne oblasti razoroževati slovensko teritorialno obrambo. Dan kasneje so se zgodili prav tu, v Kočevju - "uporniki z razlogom". V dejanju JLA so prepoznali vojno napoved novi, demokratični slovenski oblasti. Takratni sekretar za obrambo Janez Janša je temu dejanju in pobudi Toneta Krkoviča pripisal "pomen začetnega udarca". Od takrat naprej so stekle priprave na postavitev obrambno varnostnega sistema, ki je kasneje dobil naziv MSNZ. Tudi zato je v Kočevski Reki, 17. decembra 1990 "prvič zadišalo po slovenski vojski". Teden pred zgodovinskim plebiscitom so stali tam v bran naši svobodi in bil pripravljen dati zanjo tudi življenje, družno slovenski vojaki in slovenski policisti (ter nekaj redkih politikov).

Kdo pa bi zmagal vojno za Slovenijo, če bi začeli z našo vojsko šele 15. maja 1991?

Začetek naše vojske je de facto v maju 1990, zato ji iskreno čestitamo za njen dvaindvajseti rojstni dan. Zavajajoče in nedostojno je govoriti, da je naša vojska mlajša od slovenske države, saj je z njo nastajala in njeno rojstvo odločno zavarovala. Tudi ne more biti stara toliko kot nekdanja TO, ki je bila del vojaškega in ideološkega sistema JLA. Nastala je iz političnih razlogov leta 1968 po sovjetski zasedbi Češkoslovaške. Ustanovljena gotovo ni bila zato, da bi čakala na Demos, demokracijo in osamosvojitev.Res pa je, da smo v zavetju starega naslova razvili enkraten obrambni sestav in resnično slovensko vojsko. Slovenska pomlad 1990 in 1991 je bistveno drugačna od pomladi 1941 in pomladi 1945. 27. april 1941 nam ni prinesel Osvobodilne fronte, ampak Antiimperialistično fronto, ki je podpirala kolaboracijo med Hitlerjem in Stalinom. Ob Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo se je junija preimenovala v OF, preko katere je Zveza komunistov monopolizirala odpor proti okupatorju, začela pod njenim okriljem z namenom prevzema oblasti izvajati revolucijo, leta 1943 pa je ukinila njen začetni koalicijski značaj.

"Kdor ne razume revolucije, ne razume ničesar," je zapisal Mitja Ribičič. Ker to razumemo, gospe in gospodje, vemo, da se na to osamosvojitve ne da priključiti. Tu ni bilo in ne more biti kontinuitete.

Od tragične zaznamovanosti Kočevske k novi slovenski svetlobi poguma, upanja, enotnosti in rasti

Praznujemo v Kočevju, v občini, katere ime so s strahom izgovarjali mnogi in jo doživljali kot območje slovenske teme. Tu se je po koncu vojne zgodilo nerazumno maščevanje, ne kaznovanje. Tako pravi, ne edini, predsednik SAZU dr. Jože Trontelj. Tu so brez sodnih procesov morili na zalogo, da ne bi kdo pozneje ogrožal nove, totalitarne oblasti. Tu je za potrebe najožje partijske elite delovalo zaprto območje Kočevska Reka. Mnogi so se znašli in končali v njem, vendar za njihove grobove še ne vemo.

Tu so vojaška letala JLA po vojni trenirala uničevalne napade na kočevarska naselja. Tu je pred nastopim demokratične oblasti nekulturno izginil del državnega arhiva.

V tej pokrajini se je najbolj nesrečno izkazal režim, ki je hotel narediti boljši svet tako, da je odstranjeval tiste, ki so mislili drugače.

Zakaj naštevam ta znana in žalostna dejstva? Zato, gospe in gospodje, da bi videli in razumeli simboliko neverjetnega preobrata od tragične zaznamovanosti Kočevske k novi slovenski svetlobi poguma, upanja, enotnosti in rasti. Postala je normalna.

V vojni za Slovenijo ni nihče padel od bratove roke.

ZVSO spoštuje domovinsko utemeljen odpor proti okupatorjem kot tudi državotvorni prispevek vseh slovenskih domoljubov pred osamosvojitvijo, ne bo pa pristala na zavajanje, da je osamosvojitev nekakšen podaljšek OF oziroma politike, ki je Slovenke in Slovence za pol stoletja podredila totalitarnemu režimu.

Osamosvojitev ne pomeni kontinuitete, ampak prelom s totalitarnim režimom. Ta prelom je bil podlaga za mednarodno priznanje Slovenije in njeno evropsko perspektivo.

Tu danes demokratični domoljubi praznujemo demokratične spremembe, konec teptanja človekovega dostojanstva, revolucionarne in totalitarne logike, konec Udbe, ponovno dihanje z obemi pljučnimi krili, konec tajnih listov in političnih zapornikov, konec zaprtega območja in tihega Roga ter začetek konca ideološko političnih mitov.

Revolucija in totalitarna strahovlada sta delili slovenski narod, osamosvojitev in vojna za Slovenijo pa sta nas povezali in poenotili. V vojni za Slovenijo ni nihče padel od bratove roke. Od takrat poznamo nov slovenski skupaj in od takrat lahko praznujemo skupaj, kajti to pot smo dosegli svobodo za vse.

Pred dvaindvajsetimi leti smo imeli pogum, voljo in podporo za spremembe. Zato smo jih tudi izvedli, zato smo napredovali in bili mnogim za zgled.

Gospe in gospodje, pred osmimi leti smo se priključili k Evropski zvezi in tudi v njej doživeli nova leta rasti in ugled hitro razvijajoče se države. Sedaj se že nekaj let soočamo krizo, kakršne Evropska zveza doslej ni poznala. V isti Evropi gre v krizi enim državam dobro, drugim ne, kar pomeni, da za krizo niso krivi samo zunanji vplivi, ampak tudi notranji razlogi.

Tistim državam, ki so razumele novo stvarnost in so ukrepale pravočasno, gre veliko bolje kot tistim, ki niso ukrepale. Zakaj gre dobro Švedski, Nemčiji, Finski, Poljski, Avstriji, Estoniji in zakaj je Slovenija zgubila mesto, ki ga je že dosegla?

Pred dvaindvajsetimi leti smo imeli pogum, voljo in podporo za spremembe. Zato smo jih tudi izvedli, zato smo napredovali in bili mnogim za zgled.

Problemi, s katerimi se soočamo, so predvsem domače narave. Če nam ne deluje pravna država, niso krivi tuji kapitalisti, tudi ne, če naša državna podjetja zapravijo stotine milijonov evrov na jugu, mi pa smo spet dolžni sanirati državne banke.

Če nismo niti časa rasti, niti časa krize izkoristili za strukturne reforme, ni kriv Bruselj.

Zakaj je zamrl reformni naboj slovenske pomladi, zakaj smo doživeli krivično razslojevanje, zakaj smo v taki globoki krizi?

Predvsem zato, ker je prava slovenska pomlad trajala premalo časa, da bi izvedla globlje spremembe, da bi se bolj prijela pravna država in socialno tržno gospodarstvo.

Po neodgovornem zadolževanju in nesposobnosti reformiranja v zadnjih letih je Slovenija pred vprašanjem preživetja. Zato ni kriva ne osamosvojitev, ne Evropska zveza, ampak predvsem naša nedokončana tranzicija. Tu smo, ker nismo dosledno uveljavili evropskih načel, ker imamo mešanico starega in novega.

Zakaj je imela Estonija lani 7,5 % gospodarske rasti in samo 7% zadolženosti? Slednje gotovo zato, ker so zlato pravilo uvedli že pred dvajsetimi leti.

Jugoslavije sploh niso pokončali demokrati, ampak komunisti, ki se po Titovi smrti niso mogli dogovoriti kako naprej.

V tej krizi nam politične sile preživelih konceptov ponujajo za izhod jugonostalgijo, socialno demagogijo, želijo nazaj Titovo sliko in nas sprašujejo, kje je obljubljena Švica. Če je bilo v Jugoslaviji res vse tako lepo in prav, zakaj ni kar trajalo?

Jugoslavije sploh niso pokončali demokrati, ampak komunisti, ki se po Titovi smrti niso mogli dogovoriti kako naprej.

Dovolite, da glede Tita navedem besede Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s poimenovanjem Titove ceste: "V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno."

Gospe in gospodje , ali si kdo res želi visoko inflacijo, sistem par ne par, bi radi spet odnašali devize čez mejo in kupovali šuškavce v Trstu ter dolgo stali na mejah?

Pa še beseda o Švici. Veliko bolj bi ji bili podobni, če ne bi naši tovariši spravili prav tja in še na kakšne otoke toliko slovenskega denarja.

Slovenija je očitno Švica za tuje banke, ki poslujejo pri nas z lepim dobičkom, naše državne banke pa se otepajo z velikimi težavami. Tega menda ni kriva Švica.

Naše ključno vprašanje je, kako skupaj naprej – odpreti je treba višjo igro, igro za Slovenijo!

Potiskanje proti letu 1941 se mi zdi nesmiselno. Bolje bo, da se vprašamo, kako poslujejo naša javna podjetja, kako je pri tem z odgovornostjo njenih upravljavcev in nadzornikov.

Sploh ni treba teoretizirati in ideologizirati. Zadeve so v osnovi zelo preproste - preprečiti je treba krajo, odpravili korupcijo in uvesti pravno državo. Zakoni morajo veljati za vse enako. Mi sami moramo urediti narobe svet v Sloveniji. S poštenim poslovanjem, s socialno pravičnostjo in podporo tistim, ki so sposobni ustvarjati nova delovna mesta.

Poglobiti je treba realističen socialni dialog, ki je že prinesel korak v pravo smer. Če se ne bomo posvetili ustvarjanju nove vrednosti, bomo malo delili. Dilema - varčevanje ali rast je umetna. Rasti brez varčevanja ne more biti.

Nima smisla, da v tej situaciji igramo katerikoli interesni bunker in spotikamo drug drugega. Odpreti je treba višjo igro, igro za Slovenijo. Nihče nima pravice izpodmikati tal Sloveniji. V ZVSO smo prepričani, da naša glavna dilema ni ali na levo ali na desno. Naše ključno vprašanje je, kako skupaj naprej. Doživeli smo čase slovenske odločnosti in enotnosti. Taki smo bili sposobni sprememb v dobro vse Slovenije in vsega slovenstva.

Prepričani smo, da je ravno iz vrednot osamosvojitve mogoče nadaljevati delo za resnično demokratično, gospodarsko uspešno, odprto in notranje svobodno Slovenijo, v kateri bo vsak njen državljan dobrodošel.

Gospe in gospodje, dovolite, da vas ob koncu z veseljem obvestim, da je po dvajsetih letih samostojne državnosti izpod peresa zgodovinarke dr. Rosvite Pesekdanes zagledala dan prva knjiga o Demosovi vladi, založila pa jo je najstarejša slovenska knjižna založba Mohorjeva iz Celovca. Avtorici, založbi in vsem, ki so pri tem projektu sodelovali, iskrene čestitke in hvala za pozornost do dela osamosvojitvene vlade.

Drage članice in člani ZVSO, hvala vam za osamosvojitveno energijo, hvala za vašo zvestobo demokratični in samostojni Sloveniji. Naj živi ZVSO! Naj živi osamosvojitvena vlada in spomin na MSNZ! Naj živi samostojna Slovenija! In naj zdrži Evropa!