Pozni november za pesnika Balantiča

Objavljeno: .

Cerin bV torek, 29. 11. 2016, je minilo 95 let od rojstva velikega slovenskega pesnika, Kamničana Franceta Balantiča. V teh  mračnih novembrskih dneh se spominjamo tudi Balantičeve tragične smrti, ki ga je doletela le nekaj dni pred praznovanjem svojega dvaindvajsetega rojstnega dne.

Biografska pripoved Pozni november za pesnika o  Francetu Balantiču, napisal jo je France Pibernik, ki se že zelo dolgo časa poglablja v podrobnosti pesnikovega življenja in njegove izjemne ustvarjalnosti, je zajela celotno pesnikovo kratko življenjsko pot, ki se je začela v zadnjih novembrskih dneh leta 1921.

Tilka Jesenik, pesnikova sestra, je leta 2015, ko je vsa kulturna Slovenija stopila v bran svojemu pesniku,  zapisala: »Stopiti v tisti november v letu 1943, čeprav samo v duhu, mi je težko. V meni se prebujata nemir in hrepenenje s sanjami o bratu, ki me je imel rad, ki se je igral z menoj in je tudi v pismih pokazal, da čuti do mene posebno topel bratovski odnos.«

Pibernik balanti   

V predstavitvi knjige Pozni november za pesnika, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, lahko preberemo, da se Pibernik na domiseln način ukvarja»/…/ z ustvarjalnimi trenutki Balantičeve poetičnosti, predstavlja usodni preobrat ob njegovi odločitvi, da vstopi med vaške stražarje, in dramatične trenutke njegove prezgodne smrti, posebej pa se zadrži ob literarni usodi, ki jo je njegova poezija doživljala v povojnem obdobju, ko mu je po eni strani literarna javnost priznavala izjemnost pesniške izpovedi sredi vojnih grozot, po drugi strani pa ga je politično nazorska stran vztrajno zavračala. Po letih prečiščevanja se pesnikova zgodba po Francetu Piberniku spet vrača in v slovenski kulturni zavesti na novo osvetljuje njegov pozni november.«

Spomnimo se, kaj vse se je dogajalo leta 2015, ko sta občini Kamnik in Komenda splošno knjižnico najprej poimenovali po svojem znamenitem pesniku, nato pa so se v kamniški občini zaradi ideoloških pritiskov premislili. Zdelo se je, da so na dan ponovno privrela najbolj sovražna čustva, takšna, ki so poganjala revolucijo in kasneje državljansko vojno. 

V Komendi niso sledili Kamniku, vztrajali so pri prvotni odločitvi. In tako so se izpolnile glasno izražene želje pesnikove sestre Tilke, ki je leta 1990, še pred prvimi demokratičnimi volitvami, zapisala, da se pesnika Franceta Balantiča njegov Kamnik /…/ ne sme več sramovati zaradi njegove smrti v ognju, čeprav na nasprotni strani, ker je njegova pesem močnejša. Slovenska beseda, ki je najčistejši vir slovenstva, je v Balantičevi pesmi tako svetla in čista, brez madeža preteklosti; v njej je samo danes in jutri. Njen zven je vedno močnejši, glasnejši, slišati ga morajo tudi Kamničani, sprejeti ga mora njegov Kamnik. Pesem, ki je živa zaradi plemenitosti slovenske besede, bo živela večno.« 

Tagi/značke: občina Kamnik France Balantič France Pibernik občina Komenda Tilka Jesenik Knjižica Franceta Balantiča Kamnik