Milan Šuštar: Balantič je pesnik, kot jih nimamo na pretek!

Objavljeno: .

V Kamniškem občanu je bil 14. 8. objavljen zapis Stanislave Završnik. V njem piše o začetkih povojnega delovanja knjižnice v Kamniku, ključno sporočilo zapisa pa je nestrinjanje s poimenovanjem kamniške knjižnice po velikem slovenskem pesniku Francetu Balantiču.

Zadnje čase smo priče polemiki v zvezi s Francetom Balantičem. Koliko sovraštva in nestrpnosti je slišati! Zlasti je zaskrbljujoče, da ta polemika prihaja od mladih, ki nimajo prave predstave o tistem času, ki je bil krut.

Ali ni že čas, da odgovorni na Občini Kamnik zavzamejo odgovorno stališče in naredijo konec nevarnim polemikam, ki lahko medsebojne odnose ponovno zaostrijo?

 

Mladi niso vedeli, kam naj se obrnejo. Redki so bili, ki so vedeli, kje je njihovo mesto. Večina je reševala svojo glavo. Ravnali so se po prijateljih, po nasvetih staršev, šli so v nemško vojsko, ker so se bali, da se bodo Nemci znašali nad družino, itd. Nehote se človek vpraša, kako bi se današnji mladostnik obnašal v podobni situaciji. Balantič je bil star dobrih 20 let. Plaha pesniška duša. Za sabo je imel kruto izkušnjo taborišča v Gonarsu. Starši, ki bi mu lahko svetovali, so bili za mejo. Prijatelj, ki mu je bil edina opora, ga je povabil v Grahovo.

In postal je »kolaboracionist«. Najlažje ga je označiti na ta način. Ne zagovarjam ga, ga pa razumem. Ničesar spotakljivega ne najdemo pri njem, a ga vseeno obrekujemo, pljuvamo po njem. Pa saj je Kamničan, pesnik, kot jih nimamo na pretek! In toliko govorimo o spravi! S figo v žepu. Zanimiv in zelo poveden je članek v Sobotni prilogi Dela 14. avgusta 2015, ki ga je napisala Spomenka Hribar kot odgovor Titu Turnšku z naslovom Obsodba spravnih zablod. V Velikih Laščah je imel župan Anton Zakrajšek nagovor ob odkritju spominske plošče vsem žrtvam druge svetovne vojne. Dejal je, da si spomin »zaslužijo vsi naši sokrajani, sovaščani, prijatelji, sorodniki, ki jim je bila Karlovška dolina skupna, kjer so obiskovali isto šolo, jih je k molitvi klical isti zvon, so zapeli v isti gostilni, orali in kosili polja in doline teh gričev in senožeti.« In Spomenka Hribar: »Sprava je zavestna odločitev skupnosti, da vzame svojo zgodovino nase kot svojo – in je ne deli več na našo in vašo, vmes pa koplje jarek sovraštva. Ali ni že čas, da prenehamo sektašiti med mrtvimi?!«

Ali ni že čas, da odgovorni na Občini Kamnik zavzamejo odgovorno stališče in naredijo konec nevarnim polemikam, ki lahko medsebojne odnose ponovno zaostrijo?

Milan Šuštar je komentar prvič objavil v Kamniškem občanu št. 14, ki je izšel 4. 9. 2015. Tam je objavil tudi zapis z naslovom Nehajmo deliti mrtve na »naše« in »vaše« (najdemo ga na strani 5).

Foto: Demos na Kamniškem

Tagi/značke: občina Kamnik France Balantič Knjižnica Franceta Balantiča preimenovanje knjižnice Milan Šuštar Spomenka Hribar