23. avgust – Vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Objavljeno: .

samostan mekinje_1.jpg - 9.05 KbLetošnja slavnostna prireditev ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v ponedeljek, 27. avgusta 2012 ob 19. uri v Uršulinskem samostanu v Mekinjah v Kamniku.

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in predlagal 23. avgust za Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Organizatorji letošnje prireditve,  ta vsako leto poteka v drugi slovenski regiji, smo prepričani, da brez spomina, poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi uspešne in mirne prihodnosti. Slovenska družba mora doseči soglasje, kako zdraviti rane iz preteklosti, ki nas vedno znova bolijo, kako presegati delitve, ki nas slabijo in ogrožajo našo prihodnost, kako obravnavati totalitarno dediščino, ki je še kako živa, v vsej njeni celovitosti.

Sprejeli smo odločitev, da se osrednja prireditev organizira v Uršulinskem samostanu v Mekinjah. Izbira kraja prizorišča letošnje slovesnosti ni naključna, saj je imel samostan v petsto letih svojega obstoja močan duhovni in gospodarski vpliv na razvoj Kamnika, povezan pa je tudi s ključnimi dogodki dvajsetega stoletja, saj je v prvi svetovni vojni nudil prostore za zdravljenje najtežjih ranjencev iz soške fronte, svoje mesto pa ima tudi v zgodovini osamosvajanja Slovenije.

S prireditvijo želimo opozoriti tudi na desetletja zatajevane dogodke takoj po končani drugi svetovni vojni, ko je bila v Kamniku  zadnja postaja več tisoč vojaških in civilnih oseb, preden so bili odpeljani na morišča v dolini Kamniške Bistrice.

Osrednja pozornost letošnje slovesnosti pa je namenjena mobilizirancem s nemško vojsko, žrtvam nacizma in komunizma, ki so v svoji mladosti v nemški vojaški uniformi izkusili vse strahote druge svetovne vojne v peklu frontnih linij, žalostno usodo v ruskih, angleških in  ameriških taboriščih, agonije vojnih bolnic in pa trpeče doživljanje povojnih repatriacij in družbene stigmatizacije. Veliko jih je za vedno ostalo na najbolj krvavih bojiščih Evrope, mnoge so kot ruske vojne ujetnike vključili v prve bojne vrste enot Jugoslovanske ljudske armade na sremski fronti.. Vse preživele, ki so se uspeli vrniti, mnogi med njimi pohabljeni in delovno omejeno sposobni, pa je v domovini čakala stigmatizacija totalitarne oblasti, saj jih je prav služenje v okupatorski dodatno zaznamovalo in za marsikoga so dolgo veljali za pasivnejše podpornike nacizma. O njih se ni govorilo, še svojim otrokom niso razložili vsega, kar so doživeli. Nase so lahko javno opozorili šele po osamosvojitvi. Zadnji čas je, da se osvetli tudi ta temna stran naše preteklosti, saj jih je med živimi vedno manj, z njimi pa odhajajo nazapisana pričevanja.

Nemški okupacijski sistem je na zasedenih območjih Štajerske, Gorenjske in Koroške poleg ponemčevanja, prepovedi uporabe slovenskega jezika in deportacijam zavednih Slovencev zahteval tudi prisilno mobilizacijo. Ta je temeljila na osnovi nemškega državljanstva, ki so ga morali sprejeti prebivalci zasedenih ozemelj in zakona o vojaški obveznosti za nemške državljane. Kot danes ocenjujejo zgodovinarji, je v nemški vojski med vojno služilo 28.000 Slovencev, od teh pa jih je približno 7.000 umrlo na različnih bojiščih.
.

V Društvu Demos na Kamniškem se strinjamo z mnenjem Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve _ VSO, da je slovenska osamosvojitev potekala v ozračju, prežetem s soglasjem slovenske družbe o pomenu vrednot pluralistične, demokratične in pravne države ter v ozračju zanosnega boja za obrambo človekovih pravic. Kot so zapisali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, je bil temu ozračju je bil tuj vsakršen totalitarizem, saj  se je najširša civilna družba izražanju avtoritarnih praks tedanje oblasti smelo postavila po robu s pogumno držo nenasilnega državljanskega odpora, slovenska osamosvojitev pa je zato potekala v ozračju, prežetem s soglasjem slovenske družbe o pomenu vrednot pluralistične, demokratične in pravne države ter v ozračju zanosnega boja za obrambo človekovih pravic. Temu ozračju pa je bil vsakršen totalitarizem tuj, najširša civilna družba pa se je izražanju avtoritarnih praks tedanje oblasti smelo postavila po robu s pogumno držo nenasilnega državljanskega odpora.

Predstavitev knjige čas počasi briše v Kamniku

Objavljeno: .

                                                 

naslovnica mobiliziranci web

 

 

 

Društvo Demos na Kamniškem je konec leta 2013 izdalo strokovno monografijo z naslovom »Čas počasi briše«, 24. januarja 2014 pa so v dvorani Frančiškanskega samostana pripravili njeno predstavitev. Povabilu na predstavitev se je odzval tudi župan Marjan Šarec. Dogodku pa sta prisostvovala tudi poslanca Državnega zbora mag. Matej Tonin in Brane Golubović skupaj z direktorjem občinske uprave Občine Kamnik mag. Ivanom Kendo, občinskimi svetniki in s petimi še živečimi prisilnimi mobiliziranci v nemško vojsko med drugo svetovno vojno – Branko Sitar, Florjan Koželj, Milan Nograšek, Jakob Škerjanc in Franc Primožič. Predstavitve se je udeležil tudi sodelavec Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) dr. Damjan Hančič, ki je tudi avtor članka v tej knjigi, v katerem je opisal medvojno zgodbo svojega starega očeta, ki je v letih 1941 – 1945 služil kar v treh vojskah: najprej v starojugoslovanski, nato v nemški na vzhodni fronti in na koncu v partizanski.

Janez Majcenovič, kamniška legenda

Objavljeno: .

JANEZ MAJCENOVIČ, profesor matematike, pevec in ljubiteljski zgodovinar, je bil gost društva sv. Jakoba 18. marca 1933 se je na Perovem v Kamniku rodil Janez Majcenovič. V soboto, 22. marca 2014, nekaj dni po 81. rojstnem dnevu, ga je dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba, povabila v dvorano Frančiškanskega samostana Kamnik, kjer se je z njim pogovarjal Tone Ftičar, Dominik Krt pa je poskrbel za predstavitev arhivskih posnetkov njegovih pevskih nastopov.

janez majcenovi levo v pogovoru s tonetom ftiarjem

Janez Majcenovič (levo) med pogovorom s Tonetom Ftičarjem

Pripis: dva prispevka ob njegovi 80. letnici, drugi obogaten tudi z zvočnimi posnetki, sta bila leta 2013 objavljena na perovskem spletišču TUKAJ in TUKAJ

25 let Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) v Kamniku

Objavljeno: .

Etablirani državni mediji, podprti z oglaševalskim denarjem največjih državnih podjetij, nas že vse od padca Pahorjeve vlade dalje prepričujejo, da je naša družbena ureditev neustrezna, da smo bolje živeli v bivši Jugoslaviji, da je bilo takrat več pravnega reda in blaginje tudi za najbolj marginalizirane skupine ljudi. V naši podzavesti nam želijo naslikati ideal demokratičnega socializma, ki je lahko zgolj besedna igra namenjena prevari vseh nas državljanov, ki se bolj ali manj uspešno spopadamo s posledicami globoke družbene krize.