Uvodne misli

Objavljeno: .

Vloga Demosa je danes, pri kritičnem vrednotenju osamosvojitve, mnogokrat podcenjena. Demos je bil ključen akter demokratičnega prebujanja, vzpostavitve parlamentarne demokracije in osamosvojitve Slovenije. Brez prispevka strank, ki so se združile v koaliciji Demos, navedeni procesi ne bi bili zaključeni do časa, ko se je začela krvava vojna na tleh bivše Jugoslavije. Ključno vlogo miselnega preboja so odigrali akademiki in kulturniki zbrani okrog Nove revije, aretacija četverice, bolj znana kot afera JBTZ, punkovsko in novovalovsko glasbeno vrenje ter nova družbena gibanja, kar je vse skupaj spremenilo duha v narodu. Formalizacija opozicije, z ustanavljanjem strank, je bila logična posledica stanja duha naroda. Ideje o večstrankarskem političnem sistemu, parlamentarni demokraciji in samostojni Sloveniji so bile skupne mnogim novonastalim strankam, ki so s povezavo v demokratično opozicijo Demos idejam dale temelj za njihovo uresničitev. Koalicija Demos je delovala vključevalno, saj je sodelovanje omogočila vsem, tudi predstavnikom bivše oblasti, ki so podprli njene temeljne cilje. To je slovenskemu narodu prineslo lastno državo in dolgo želeno osvoboditev izpod tuje nadoblasti. Stranke Demosa so prevzele pobudo, demokratična opozicija je bila tako nosilka sprememb, ki bodo v slovenski zgodovini vedno zapisane z zlatimi črkami. Stranke naslednice partijske vladavine so v tem procesu igrale stransko vlogo, resneje so pristopile, ko je bilo jasno, da poti nazaj ni in da so zastavljeni cilji tudi realno dosegljivi.

Politične razmere v takratni državi kot tudi širše v regiji so narekovale sicer pretehtane, vendar hitre odločitve, ki jih je lahko izvedla le dovolj široka in motivirana množica ljudi. Demos je bil uspešen tudi zaradi podpore lokalnih iniciativ, brez katerih koalicija v takratnih pogojih ne bi uspela ne na volitvah, kot tudi ne kasneje v zahtevnih osamosvojitvenih korakih. Ti so zahtevali množično mobilizacijo čim širšega kroga podpornikov po vsej Sloveniji. V Kamniku so bili pripravljeni na prihajajoče izzive, vendar so morali počakati, da je najprej prišlo do dokončnega oblikovanja koalicije na državni ravni, kar se je zgodilo v prvih dneh leta 1990, samo nekaj dni po tem pa so ustanovili Demos na Kamniškem. Časa do volitev je ostalo samo še dva meseca, največjo težavo pa je, poleg pomanjkanja finančnih sredstev, predstavljala zapletena volilna zakonodaja, ki je favorizirala obstoječo politično elito. Te ovire in pomanjkljivosti jim je uspelo premostiti z množično podporo ljudi, ki so bili visoko motivirani in predani ključnemu cilju Demosa – osamosvojitev Slovenije.

Zaradi hitrega razhoda Demosa pa še danes ni v celoti izpeljan proces demokratizacije. Duh dolgega obdobja enopartijske vladavine je ostal zažrt v vse pore političnega in družbenega življenja, ki se kaže za zelo trdovraten problem, katerega se še danes nismo v celoti rešili, soočeni smo tudi s krizo vrednot in močno prisotnim fenomenom jugo nostalgije. Tako danes mnogi še vedno ne obsojajo načina vodenja v nekdanji državi in ne čutijo domovinskega duha in si željo močnega voditelja.

Množična podpora osamosvojitvi nam je omogočila samostojno državo. Vedno bolj smo prepričani, da bomo proces demokratizacije uspešno zaključili samo na podoben način. Širok krog civilnih iniciativ je gotovo ena od možnih poti do tega cilja in  Društvo Demos na Kamniškem je dela tega novega družbenega gibanja.