Statut društva

Objavljeno: .

Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o društvih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS številka 61/2006, je zbor članov Društva Demos na Kamniškem.na svoji ustanovni seji dne 18. 11. 2010 prejel naslednji temeljni akt:

STATUT DRUŠTVA DEMOS NA KAMNIŠKEM

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ime društva: Društvo Demos na Kamniškem (v nadaljevanju besedila: društvo)

Društvo ima svoj sedež v Kamniku.

Društvo ima svoj žig, ki je okrogle oblike z napisom »Društvo Demos na Kamniškem«, pod napisom pa se nahaja naslov sedeža društva. Društvo ima svoje simbole, himno, prapor, kar je podrobneje urejeno v Pravilniku o celostni podobi društva, ki ga sprejeme upravni odbor društva.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

3. člen

Društvo je je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki v javnem interesu želijo:

  • ohranjati vrednote koalicije Demos tako na državni kot občinski ravni,
  • ohranjati in beleževati spomine na obdobje demokratizacije in osamosvajanja Slovenije,
  • vzpodbujati narodno zavest in utrjevati domoljublje,
  • poudarjati pomen tradicionalnih moralnih vrednot in parlamentarne demokracije ter
  • sodelovati v družbenem življenju v svojem lokalnem in tudi širšem okolju.

4. člen

Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v domače in tuje organizacije, ki imajo podobno poslanstvo, namene, cilje in dejavnosti.

5. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Svoje člane društvo obvešča:

  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
  • pisno po navadni in elektronski pošti,
  • preko sredstev javnega obveščanja,
  • preko društvene spletne strani,
  • z obvestili na oglasni deski,
  • preko elektronske pošte.

Širšo javnost društvo obvešča o svojem delu tako, da na svoje seje, okrogle mize ali tiskovne konference vabi predstavnike organov, ustanov, organizacij in sredstev javnega obveščanja. Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva. Javnost se izključi, kadar se obravnavajo vprašanja, ki posegajo v človekovo osebno dostojanstvo in integriteto, ali kadar tako soglasno sklenejo člani upravnega odbora.

II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOST DRUŠTVA

6. člen

Namen društva je ohranjanje spomina na ključno obdobje v zgodovini slovenskega naroda – obdobje osamosvojitve s cilji:

  • ohranjanje vrednot Demosa,
  • vzpodbujanje pogojev za prenos teh vrednot na nove generacije ter
  • razvijanje ter utrjevanje domoljubja na vseh področjih družbenega življenja.

Društvo deluje na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, znanstvenem, športnem, in založniškem področju.

Naloge in dejavnosti društva so:

  • zbiranje in shramba zgodovinskega gradiva iz obdobja osamosvojitve,
  • opozarjanje na vse še ne odpravljene krivice, ki jih je zapustil totalitarni režim,
  • priprava dokumentacije in zagotavljanje finančnih pogojev za postavitev spomenikov in obeležij povezanih z obdobjem osamosvojitve,
  • sodelovanje pri urejanju množičnih povojnih grobišč na Kamniškem,
  • postavitev in ohranjanje spominskih obeležij ljudem in organizacijam, ki so pomembno prispevali k demokratičnemu preboju, osamosvojitvi in mendnarodnemu priznanju Slovenije,
  • raziskovalno delo ter zbiranje in publiciranje dejstev o življenju in delu ljudem in organizacijam, ki so pomembno prispevali k demokratičnemu preboju, osamosvojitvi in mendnarodnemu priznanju Slovenije,
  • evidentiranje glasbenih, knjižnih ter drugih umetniških del o ljudeh in organizacijah, ki so povezane z delom in cilji osamosvojitve,
  • spodbujanje ustvarjalcev avtorskih del na temo demokratizacije Slovenije ter drugih dogodkov povezanih s slovensko samostojnostjo,
  • sodelovanje pri šolskih aktivnostih v zvezi s proučevanjem tistega dela politične in kulturne zgodovine, ki je vezana na demokratizacjo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije,
  • druge dejavnosti, potrebne za ohranjanje dediščine Demosa na Kamniškem ter drugih ljudi in organizacij, ki so bodisi sodelovali na različnih področjih pri osamosvajanju Slovenije, ali jim vrednote slovenske osamosvojitve predstavljajo trajen navdih,
  • podelitev priznanj posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom in delovanjem pomembno prispevali k uveljavitvi demokracije na lokalnem nivoju.

Kot pridobitno dejavnost bo društvo opravljalo:

  • izvajanje marketinških, oglaševalskih in založbenih dejavnosti in prodaja književnih, likovnih, filmskih, glasbenih, multimedijskih, internetnih in drugih del na temo demokratizacije, osamosvojitve in mednarodnega priznanja Slovenije,
  • organizacija družabnih srečanj,
  • prodaja spominkov,
  • prodaja hrane in pijače za društvo in v okviru prireditev.


III. ČLANSTVO

7. člen

Članstvo v društvu je prostovoljno. Društvo ima redne in izredne člane.

8. člen

Redni član lahko postane vsak, ki se strinja s poslanstvom in nalogami društva in podpiše pristopno izjavo o članstvu v društvu. Kdor želi postati redni član društva, mora upravnemu odboru, ki končno odloča o sprejemu člana v društvo,  predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in drugimi pravnimi akti društva, ter plačevati letno članarino. Volilno in glasovalno pravico imajo člani, ki v letu občnega zbora dopolnijo 15 let. Član društva lahko postane tudi oseba od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti, vendar mora v tem primeru pred njenim vstopom v društvo pisno soglasje podati njen zakoniti zastopnik. Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik.

9. člen

Redni člani društva prejmejo člansko izkaznico rednega člana društva. Članska izkaznica vsebuje naslednje osebne podatke:

  • članska številka iz registra članov društva,
  • ime in priimek člana društva,
  • naslov člana društva,
  • datum rojstva člana.

Članska izkaznica je veljavna samo, če je na njej žig in podpis zastopnika društva.

10. člen

Pravice rednih članov so:

  • da sodelujejo v aktivnostih društva,
  • da volijo in so voljeni v organe društva,
  • da enakopravno izražajo svoje predloge in sugestije glede vprašanj, o katerih razpravlja in odloča društvo,
  • da pri uresničevanju svojih pravic uporabljajo društvene prostore in ostale tehnične zmogljivosti v lasti ali v uporabi društva,
  • da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem,
  • da imajo pravico do zagovora o vseh vprašanjih, ko se razpravlja o njegovih odgovornostih,
  • da imajo pravico do pritožbe zoper odločitve organov društva.

11. člen

Dolžnosti rednih članov so:

  • da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
  • da vestno upravljajo in odgovorno ravnajo z društvenimi sredstvi,
  • da s svojim vedenjem ohranjajo ugled in veljavo društva,
  • da redno plačujejo članarino,
  • da volijo in so voljeni v organe društva.

12. člen

Izredni člani društva so podporni člani in častni člani društva.

13. člen

Podporni član društva lahko postane pravna ali fizična oseba, ki društvo materialno podpira. Dolžnost podpornega člana je, da letno društvu  nakaže vsaj minimalni znesek, ki ga določi upravni odbor društva. Podpornemu članu ni treba izpolnjevati dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati redni člani, in nima pravic, ki jih imajo redni člani. Podporni član ob poravnavi letnega prispevka prejme račun oziroma potrdilo o plačilu. Društvo vodi evidenco podpornih članov.

Upravni odbor lahko zavrne podporno članstvo, če gre za osebo, ki s svojimi dejanji daje negativni zgled članom društva, ter mu vrne njegov prispevek, če je to mogoče.

14. člen

Naziv častnega člana društva lahko dobi član (ali tudi nečlan) društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice odločanja. Častni član ne plačuje članarine.

15. člen

Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuji državljan, če izkaže, da ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno bivališče.

16. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • s prostovoljnim izstopom,
  • s črtanjem,
  • z izključitvijo,
  • s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu. Člana iz članstva črta upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu. Član je lahko izključen iz društva, če huje krši določila Statuta društva. O izključitvi člana odloča disciplinska komisija, o čemer izda sklep, ki mora biti v skladu z veljavnim disciplinskim pravilnikom. Dokončno odločitev o črtanju ali izključitvi iz članstva sprejme zbor članov društva.

IV. VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV

17. člen

Vsi osebni podatki članov društva se hranijo in obravnavajo v skladu z društvenim  pravilnikom o zbiranju in varstvu osebnih podatkov, ki določa podrobnejša navodila o načinu zbiranja osebnih podatkov, z namenom, da se preprečijo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta pravilnik določa tudi oblikovanje in vodenje ter vzdrževanje zbirk osebnih podatkov, posredovanje osebnih podatkov o registriranih članih, določanje  delavcev, pooblaščenih za obdelavo osebnih podatkov, postopek po prenehanju shranjevanja osebnih podatkov ter pravice staršev mladoletnikov v zvezi z zbirkami osebnih podatkov.

V. ORGANI DRUŠTVA

18. člen

Organi društva so:

  • občni zbor društva,
  • upravni odbor (UO),
  • nadzorni odbor (NO), ki ima tudi vlogo disciplinske komisije.

Funkcionarji so:

  • predsednik,
  • podpredsednik,
  • blagajnik,
  • tajnik.

Občni zbor

19. člen

Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva, ki so v letu zbora dopolnili 15 let; na zasedanje občnega zbora se vabijo tudi častni člani in podporni člani ter zainteresirana javnost

20. člen

Občni zbor se sestaja enkrat letno, izredno pa na predlog nadzornega odbora, upravnega odbora ali 1/3 članov društva. Občni zbor skliče predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik ali pa upravni odbor. Izredni občni zbor mora po podani pobudi upravni odbor sklicati najkasneje v 14-ih dneh, če tega ne stori, pa skliče izredni občni zbor predlagatelj sam.

Redni občni zbor se skliče praviloma vsako leto po zaključnem računu, vendar najkasneje do konca maja tekočega leta.

21. člen

Občni zbor sestavljajo vsi redni člani. Občnemu zboru smejo prisostvovati vsi, ki so ali želijo biti neposredno ali posredno povezani z delovanjem društva, vendar imajo le pravico posvetovalnega glasu, ne morejo pa glasovati ter odločati o zadevah, o katerih sklepa občni zbor.

22. člen

Redni ali izredni občni zbor prične z delom in veljavno odloča, ko je prisotnih več kot polovica članov društva. Če občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se zasedanje odloži za petnajst(15) minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj deset(10) članov.

23. člen

Redni občni zbor društva poteka vsako leto, volilni občni zbor pa vsako četrto leto.

Občni zbor prične predsednik društva, ki predlaga v potrditvev delovno predsedstvo. Delovno predsedstvo vodi delo občnega zbora. Občni zbor izvoli vsakokratnega zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči delovnega predsedstva in zapisnikar ter oba overitelja zapisnika.

Občnemu zboru o delu poročajo: v imenu UO predsednik, tajnik in blagajnik, v imenu nadzornega odbora predsednik NO. O delu skupin lahko poročajo predsedniki skupin, če njihova poročila niso vsebovana v poročilu predsednika društva.

Na občnem zboru se praviloma glasuje javno, na zahtevo vsaj 1/3 prisotnih članov društva pa je glasovanje tajno. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Za spremembe ali dopolnitve statuta je potrebna dvotretinjska večina (2/3) večina glasov navzočih na občnem zboru.

24. člen

Pristojnosti rednega občnega zbora:

  • sprejema statut društva in njegove spremembe,
  • sprejema svoj poslovnik in druge akte društva,
  • voli in razrešuje organe društva,
  • sprejema letno poročilo vseh organov društva
  • sprejema letni program dela društva,
  • sprejema zaključni račun in finančni načrt društva
  • sprejema druge predlagane odločitve s sprejetega dnevnega reda,
  • daje priznanja, pohvale in nagrade,
  • imenuje častne člane društva,
  • odloča o pritožbah zoper sklepe organov društva.
  • voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in ostale člane UO ter člane nadzornega odbora.
  • sklepa o povezavah ali obstoju društva,
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva.

25. člen

Izredni občni zbor odloča le o vprašanjih, zaradi katerih je sklican.

26. člen

Sklepi rednega ali izrednega občnega zbora so obvezni za vse člane in organe društva.

UPRAVNI ODBOR

27. člen

Upravni odbor je najvišji organ društva med dvema skupščinama. Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih izvoli občni zbor:

  • predsednik društva, ki je tudi predsednik UO,
  • podpredsednik društva,
  • tajnik društva,
  • blagajnik in
  • trije člani.

28. člen

Upravni odbor se sestaja po potrebi, praviloma najmanj 4 krat na leto. Poleti, v času letnih dopustov, ni sej UO, razen v izjemnih primerih.

Seje sklicuje predsednik po lastni presoji ali na zahtevo tretjine članov upravnega odbora. Če predsednik ne skliče seje, lahko to storijo prizadeti člani upravnega odbora sami.

29. člen

Naloge Upravnega odbora so:

  • vabi k sodelovanju nove člane,
  • skrbi za redno plačevanje članarine,
  • oblikuje letni program dela društva, akte in poslovnik društva,
  • skrbi za izvajanje letnega programa,
  • usklajuje vse aktivnosti, potrebne za izvedbo letnega programa,
  • pripravlja predlog finančnega načrta in predlog zaključnega računa,
  • izvršuje druge sprejete odločitve skupščine,
  • sklicuje skupščino,
  • opravlja druge potrebne aktivnosti za uspešno delo društva,
  • določi višino članarine,
  • ustanavlja delovne skupine,
  • skrbi za delovanje delovnih skupin.
  • uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži občni zbor.

Upravni odbor za svoje delo odgovarja občnemu zboru.

30. člen

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva. Upravni odbor sprejema veljavne sklepe, če je navzočih več kot polovica njegovih članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Upravni odbor lahko za lažje, hitrejše in strokovnejše izpolnjevanje nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce. Upravni odbor ima lahko svoj poslovnik o načinu dela, ki podrobno ureja naloge in določa način dela upravnega odbora.

NADZORNI ODBOR

31. člen

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana. Nadzorni odbor opravlja tudi funkcijo disciplinske komisije in izreka disciplinske ukrepe v skladu s poslovnikom, ki podrobno ureja njene naloge in določa njen način dela. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

Naloge nadzornega odbora so:

  • opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva,
  • daje mnenje k predlogu finančnega načrta in k predlogu zaključnega računa,
  • daje poročilo o finančnem poslovanju društva.

Disciplinske kršitve so naslednje:

  • kršitve določb statuta,
  • nevestno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
  • neizvajanje sklepov organov društva,
  • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Za veljavno odločanje nadzornega odbora morata biti prisotna predsednik in najmanj en član tega organa. Nadzorni odbor odloča s soglasjem vseh na seji prisotnih članov.

32. člen

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinska komisija, so:

  • opomin,
  • izključitev.

Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija, ima prizadeti član društva pravico pritožbe na občni zbor, kot drugostopenjski organ.

Na sklepe nadzornega odbora se član društva lahko pritoži na občni zbor društva, ki mora praviloma najkasneje v enem mesecu po vlogi, sprejeti ustrezen sklep in ga pismeno izročiti članu, ki je vložil pritožbo.

PREDSEDNIK in PODPREDSEDNIK DRUŠTVA

33. člen

Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo. Predsednik odgovarja za zakonito delovanje društva. Predsednik društva je hkrati tudi član in predsednik upravnega odbora.

Podpredsednik društva nadomešča predsednika in ima v odsotnosti predsednika ista pooblastila kot predsednik društva.

Blagajnik

34. člen

Blagajnik vodi materialno in finančno evidenco društva. Blagajnik vodi finančno poslovanje društva v skladu z zakonom.

Tajnik

35. člen

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

ČLANI ORGANOV DRUŠTVA - FINANČNO NADOMESTILO ZA DELO

36. člen

Pravice in dolžnosti organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila, upravičeni pa so do povračila nastalih stroškov (kilometrina, dnevnice, itd.), in sicer v skladu z zakonodajo RS. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, lahko upravni odbor prizna takemu članu ustrezno nagrado.

MANDATNA DOBA ČLANOV ORGANOV DRUŠTVA

37. člen

Mandatna doba predsednika, podpredsednika, blagajnika in tajnika ter drugih članov organov društva je 4 (štiri) leta in se lahko obnovi. Mandatna doba predsednika in podpredsednika se lako obnovi največ še za eno mandatno obdobje.

Člani društva imajo pravico, da še pred potekom mandatne dobe dajo predlog (z ustrezno obrazložitvijo) za razrešitev katerega koli člana organov društva, če obstajajo utemeljeni razlogi, ki kažejo na to, da posamezni član ne dela v skladu s pravili in sprejeto usmeritvijo društva. Predloge za razrešitev katerega koli člana organov društva obravnava občni zbor in o tem tudi dokončno odloča.

VI. FINANČNO – MATERIALNO POSLOVANJE

38. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

39. člen

Društvo se financira z:

  • članarinami članov društva,
  • darili in volili,
  • prispevki donatorjev in sponzorjev,
  • javnimi sredstvi (proračun),
  • lastnimo neposredno pridobitno dejavnostjo,
  • drugi viri.

Pod lastno neposredno pridobitno dejavnostjo se šteje prihodek od:

  • izvajanja marketinških, oglaševalskih in založbenih dejavnosti in prodaja književnih, likovnih, filmskih, glasbenih, multimedijskih, internetnih in drugih del na temo demokratizacije, osamosvojitve in mednarodnega priznanja Slovenije,
  • organizacije družabnih srečanj,
  • prodaje spominkov,
  • prodaje hrane in pijače za društvo in v okviru prireditev.

Društvo lahko neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti poveri drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. O poveritvi opravljanja pridobitne dejavnosti drugim osebam skladno z zakonom odloča upravni odbor.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik, po njegovem pooblastilu pa lahko tudi podpredsednik, tajnik ali blagajnik.

40. člen

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

41. člen

Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventarno knjigo.

42. člen

S premoženjem društva upravlja upravni odbor. Premičnine se lahko nakupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa seje upravnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča občni zbor društva.

43. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik, po njegovem pooblastilu pa lahko tudi podpredsednik, tajnik ali blagajnik.

44. člen

Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in njegov predsednik. Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, predsednik pa odgovarja do višine oškodovanja društva, ki ga povzroči s svojim ravnanjem.

45. člen

Društvo vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, prirejenem društvenim potrebam ob upoštevanju določil 26. člena Zakona o društvih. Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti AJPES-u do 31. marca tekočega leta.

46. člen

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

47. člen

Društvo ima svoj transakcijski račun pri poslovni banki.

48. člen

Predsednik društva lahko nastopa v pravnem prometu v imenu društva s pooblastili, ki mu jih dajejo ta statut, občni zbor in upravni odbor društva.

VII. PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

49. člen

Društvo preneha delovati:

  • po volji članov, s sklepom občnega zbora z dvotretjinsko večino navzočih članov,
  • po samem zakonu.

V primeru prenehanja obstoja društva, se premoženje društva prenese na društvo oziroma zvezo društev, ustanovljeno z namenom nadaljevanja vzpodbujanja domoljublja in ohranjanja vrednot slovenske osamosvojitve, katerega kolektivni član je tudi to društvo, o čemer odloča občni zbor, ki razpusti društvo. O prenosu premoženja, v primeru prenehanja društva, se uporabi 38. člen zakona o društvih. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na novoustanovljeno društvo oziroma zvezo društev.

VIII. KONčNE DOLOČBE

50. člen

Za sprejemanje sprememb in dopolnil tega statuta je pristojen občni zbor. Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo na enak način, kot se sprejema statut.

51. člen

Ta statut je sprejel občni zbor na svojem ustanovnem zboru dne 18.11.2010 in začne veljati takoj, ko pristojni državni organ ugotovi, da je statut v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS 61/06).

Kamnik, 18.11.2010

 

Predsednik

Igor Podbrežnik