Protestno pismo Društva Demos na Kamniškem ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču

Objavljeno: .

Spoštovani g. minister

Društvo Demos na Kamniškem je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki želimo v javnem interesu vzpodbujati narodno zavest in utrjevati domoljubje ter poudarjati pomen vrednot in demokracije.

Društvo Demos na Kamniškem ostro protestira prosti zlorabi zgodovine in šolskega leta knjige za vrivanje ideološko obarvanih vsebin v učni proces v osnovni šoli. Nasprotujemo neustreznemu povezovanju praznovanja obletnic ustanovitve OF in ustanovitve lastne države in se ne strinjamo z ideološkim potvarjanjem medvojne zgodovine. Prizadevanja za narodno spravo so med Slovenci prisotna vse od osamosvojitve, v vašem predlaganem projektu pa teh prizadevanj ne zasledimo, kar vzbuja skrb, saj z enostransko, izključujočo in sovražno ideologijo obremenjujete naše otroke, ki sami še niso sposobni kritično ovrednotiti medvojnih dogodkov. Pričakujemo, da je ministrstvo kritično do uničujočih totalitarnih ideologij in režimov 20. stoletja, ki so povzročili milijonske žrtve po vsej Evropi, zatirali osebno in narodno svobodo, diskriminirali, zapirali in ubijali. Te ideologije in režime je v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu obsodil tudi Evropski parlament. Od Ministrstva za šolstvo pričakujemo in zahtevamo, da se v šoli kritično obravnavajo nacizem, fašizem in komunizem ter kot vrednota predstavljajo človekove pravice, kar je tudi pravica do svobodnega izražanja stališč, političnega združevanja in do osamosvojitve.

Nasprotujemo ideološko obarvanim projektom v okviru izobraževalnega procesa, ki ga morajo obiskovati prav vsi otroci, ne glede na domačo vzgojo, prepričanje družine ali staršev. Zato zahtevamo, da Ministrstvo za šolstvo spremeni vsebino šolskega leta knjige in posveti pozornost obletnici osamosvojitve. Nasprotujemo poveličevanju ustanovitve OF, predlagamo pa, da se osvetlijo totalitarne ideologije, ki so usodno zaznamovale slovensko zgodovino druge polovice 20. stoletja. Med cilje projekta naj se vključijo spodbujanje domoljubja, pozitivne samopodobe mlade generacije in spodbujanje narodne sprave, ki je pogoj za ustvarjalno sožitje različnosti, mir in spoštovanje. Zato naj se spremeni plakat in namesto rdeče pesti in gesla izbere simbolika povezovanja in pozitivnega odnosa do samostojne države Slovenije. Proslavljajo naj se zgodovinska dejstva, ki so trdna, stvarna in dokazljiva. Prepričani smo, da te naloge lahko uresniči samo razširjen programski odbor, v katerega predlagamo: dr. Janka Kosa, dr. Andrejo Valič, dr. Vaska Simonitija, dr. Mitja Ferenca, Draga Jančarja in Nika Grafenauerja.

Našo zahtevo utemeljujemo:

1. Rdeča stisnjena pest kot simbol proslavljanja 70. obletnice ustanovitve OF ni simbol upora proti okupatorju za vse Slovence. Rdeča pest je tudi simbol revolucionarnega terorja, ki ga je občutil velik del slovenskega naroda. Zato je rdeča pest simbol, ki ne prispeva k enotnosti, pač nas razdvaja. Strinjamo se s pomenom upora proti okupatorju, vendar ne s prevlado komunistične partije v Osvobodilni fronti in nikakor ne s tem, da se zasluge za osvoboditev pripisujejo komunistični partiji in še danes poveličuje levičarska ideologija, kar nakazujejo simboli in ikonografija plakata. Preživetje naroda in države ter pravica do svobode, lastnega jezika, kulture in identitete ni in ne sme biti povezana s to ali ono ideologijo, zato je  napačno in nepošteno poveličevanje, da je slovenski upor med drugo svetovno vojno povezan izključno z levičarskimi idejami, domobranstvo pa z desničarstvom in izdajalstvom, za šolo neprimerno. Mnogo je zgodovinskih virov, ki pričajo o prilaščanju zgodovine, o revolucionarnem nasilju, o bratomorni vojni in potvorjenih interpretacijah, zato nasprotujemo temu še zlasti zato, ker se potvarjanje zgodovine prenaša v šolsko okolje in na prihodnje generacije, ki morajo zaživeti za prihodnost brez usodne delitve slovenskega naroda na levičarje, ki so osvoboditelji, in desničarje, ki so izdajalci in domobranci.

2. Šola mora biti razbremenjena vseh ideologij, spodbujati mora otroke k lastnemu iskanju resnice, stališč in ustvarjalnosti v skladu z moralo, ki nasprotuje uničevanju, zanikanju in jemanju svobode drugim. Pri šolskem pouku nikakor ne sme biti prostora za nacizem, fašizem in komunizem niti v simbolnem smislu, kar lahko ponazarja rdeča pest. Izobraževalni sistem mora spoštovati osebno integriteto posameznikov tako, da ne zavaja ali navaja k ideologijam, ki so v Evropi povzročile vojne, smrtne žrtve, zatiranje narodne in osebne svobode, svobode govora in svobode političnega organiziranja.

3. Našim otrokom ne smemo zamolčati dejstva, da so bile še druge politične skupine pripravljene sodelovati v organiziranem odporu proti okupatorju, vendar je bila že takrat ideologija tista, ki je delila Slovence v najbolj kritičnih trenutkih. Mladim generacijam ne smemo enostransko predstavljati zgodovine , pač pa jim je treba odkrito in pogumno povedati o bratomorni vojni, domobranski prisegi in povojnih zločinih ter prikritih grobiščih.

4. Samostojnosti ne moremo povezovati s komunizmom ali ideologijo te ali one vrste, zato tudi ne z ustanovitvijo OF. Odločitev za samostojno državo ni tako kot OF plod ozkega dela slovenskega naroda, ki bi druge iz odločanja izključeval, kot se je to dogajalo v OF; kar potrjuje tudi dolomitska izjava. Povezovanje dveh tako različnih dogodkov nima z zgodovinskega stališča veliko skupnega, ker se je pred 20-imi leti Slovenija sama uprla Jugoslaviji, tvegala zavračanje tedanje Evrope in ostalega dela sveta brez ideoloških ali drugih zaveznikov. Odločitev za samostojno Slovenijo tudi ni bila vodena iz političnih centrov izven Slovenije, kar velja za OF, pač pa je šlo za plebiscitarno odločitev Slovenk in Slovencev, ki so se na plebiscitu izrekli za samostojno Slovenijo.

Projektu nasprotujemo zaradi pedagoške neustreznosti. Pričakujemo, da se šolskemu letu knjige posveti drugačna in večja pozornost, da bodo slovenski učenci imeli priložnost pridobivanja bralne pismenosti in da bodo enakovredni svojim evropskim vrstnikom; z bolj premišljeno in strokovno strategijo razvoja bralne pismenosti naj ministrstvo pošteno do učencev in njihovih staršev, predvsem pa do prihodnosti naše države, vzgaja samostojne, neodvisne, kritične in pismene odrasle.

Naše nasprotovanje utemeljujemo: Projekt se izvaja v okviru šolskega leta knjige. Pohvalimo lahko primerno medpredmetno povezanost in spodbujanje uporabe sodobne tehnologije. Vendar pa bi moralo biti šolsko leto knjige usmerjeno k spodbujanju branja med učenci zadnjega triletja osnovne šole tako, da bi bili predlagani naslovi čim tesneje povezani z njihovimi življenjskimi interesi, kar je pogoj, da otroci berejo tudi v svojem prostem času. K temu predlogu nas navajajo rezultati zadnje mednarodne raziskave PISA za leto 2009, ki je pokazala, da so slovenski učenci na področju bralne pismenosti podpovprečni in da se je ta od leta 2006 v primerjavi z EU in OECD poslabšala. Raziskave so pokazale, da je povezanost med bralnimi dosežki, pozitivnimi bralnimi navadami in uspehom v šoli bolj pomembna kot družbenoekonomski položaj učencev.

Če smo usmerjeni v razvoj in dobro učencev, bi pričakovali, da boste za šolsko leto knjige izbrali temo in projekt, ki je povezan z življenjskimi interesi učencev zadnje triade, da postane šola prostor ustvarjanja in prihodnosti, ne pa ideologije, še manj enostranskega prikazovanja preteklosti, saj tako ne bomo dvignili bralne pismenosti slovenskih učencev. V prid ideološki neobremenjenosti projekta predlagamo, da ga dopolnite in razširite s predlogi za branje, ogled filmov in obisk določenih krajev:

  • France Balantič
  • Angela Vode, Skriti spomin
  • Edvard Kocbek, Črna orhideja / Tovarišija
  • Igor Torkar, Umiranje na obroke
  • Branko Hofman, Noč do jutra
  • Vitomil Zupan, Menuet za kitaro
  • Ivan Ott, Otroci s Petrička
  • Drago Jančar, To noč sem jo videl
  • Obisk Spominskega parka Teharje in Kočevskega Roga

Naš predlog utemeljujemo: Predlogi ministrstva za branje proznih in pesniških del so sestavljeni enostransko in učencem ne omogočajo vpogleda v literarno snovanje, ki spodbuja učenčevo kritično mišljenje ali preverjanje različnih stališč, prav tako pa je umetniško neuravnotežen, saj v branje ne predlaga umetniško najbolj relevantnih del. Kot primer naj navedemo pesmi Kamničana Franceta Balantiča, ki ga je akademik dr. Janko Kos postavil ob bok Francetu Prešernu. Balantičevo pesništvo je vrhunec slovenske lirike v jezikovnem, oblikovnem in vsebinskem smislu. V njegovih pesmih ni niti sledu o ideologiji, v ospredju so le človekova usoda v prelomnih časih, njegova slutnja smrti in religiozna občutja.

Z našimi predlogi bomo spodbudili kritično mišljenje, samostojnost in resnicoljubnost slovenskih učencev. Pedagoško neustrezno je učence vzgajati enostransko in brez kritične distance, brez možnosti ustvarjalnega osebnega pristopa do problemsko zastavljenih učnih vsebin.

Obveščamo vas, da se z našimi zahtevami obračamo tudi na slovensko javnost, da skupaj zaščitimo šolarje pred ideologijami, potvarjanji in zlorabo šolskega sistema.

Igor Podbrežnik, predsednik društva

Kamnik, 05.01.2011