Lep večer, posvečen kamniškim zgodbam, so pripravili pripovedovalci zgodb, glasbeni spremljevalec Jan Tomšič, Knjižnica Franceta Balantiča in Društvo sv. Jakoba. Pripovedovali so Vido Kregar, Ivanka Učakar, Ivan Nograšek, Verena Vidrih Perko, Anže Slana, Breda Podbrežnik Vukmir in Matic Maček. Da je prireditev lahko potekala na samostanskem vrtu gre zahvala novemu gvardijanu frančiškanskega samostana v Kamniku g. patru Cirilu Božiču. Za tehnično pomoč so poskrbeli v društvu Priden možic, iskrena hvala pa gre tudi vsem članom upravnega odbora Društva sv. Jakoba in še marsikomu drugemu, zlasti pa obiskovalcem prireditve, da so upoštevali navodila NIJZ, ki jih zahteva pandemija.

Kamniške zgodbe na samostanskem vrtu postajajo tradicija

Predstavljanje kamniških zgodb ob koncu avgusta je zdaj že tradicija. Tako kot je tradicionalen Križnikov festival, ki od leta 2012 vsako leto poteka v Motniku. Začetniki festivala so Motničani in Knjižnica Franceta Balantiča. Kamniška knjižnica ob rednem delu pod vodstvom direktorice Brede Vukmir Podbrežnik opravlja zelo pomembno delo: zapisuje in izdaja ljudske pripovedi, pripravlja pripovedne večere, je eden od stebrov Križnikovega festivala.

V čem je smisel tega velikega dela? Ob peti obletnici festivala je priznani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj zapisal:

»Če gledamo zgodovinsko, pet let ne predstavlja veliko. Vendar pa je za festival, kakršen je Križnikov v Motniku, to zelo veliko in predvsem pomembno. V časih, ki so pogosto, žal, zelo neprijazni tudi žlahtnim kulturnim prizadevanjem v lokalnih okoljih, je zato že velik uspeh, če se je takemu festivalu, kot je Križnikov, uspelo obdržati kar pet let. Vzrokov za to je več. Na prvem mestu potreba sodobnega človeka po skrivnostnih svetovih in sporočilih pravljic, povedk, legend. Drugič, lokalni ponos na posameznike, v primeru Motnika na Gašperja Križnika, ki so s svojim ljubiteljskim prizadevanjem zapisali in s tem ohranili pogosto brezčasna sporočila in vodila tudi našim sodobnim vsakdanjikom in praznikom. In tretjič, kar me najbolj veseli, da tudi v Motniku vsaj enkrat na leto zapustijo resničnostna poneumljanja prek televizijskih ekranov ter prisluhnejo pravim pravljicam, povedkam in legendam, ki nagovarjajo vsakega, od najmlajših do tistih, ki imajo največjo obveznost prenašanja pravljičnih vsebin.«

Tako so tudi pripovedi, ki so jih pripravili pripovedovalci za tokratni večer v samostanskem vrtu, v poslušalcih vzbudile ponos na prednike, iz katerih izhajamo, pa tudi na ljudi med nami, ki gojijo našo kulturo.

Križnikovo pripovedno izročilo zbrano v knjigi Sveti Coprijan

Predsednica Društva sv Jakob dr. Marjeta Humar je pred začetkom pripovedovanja čestitala uslužbencem Knjižnice Franceta Balantiča, ki so letos skupaj z Inštitutom za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod naslovom Sveti Coprijan izdali pravljice, povedke in drugo pripovedno izročilo iz Motnika in okolice, ki ga je zapisal Gašper Križnik in se je ohranilo v Štrekljevi zbirki. Delo sta uredili Breda Podbrežnik Vukmir in Monika Kropej Telban. Knjiga se pridružuje tovrstnim delom, ki jih je izdala Knjižnica Franceta Balantiča: zbirki Čudež prečudežni, v katerem so zbrane povedke ljudi s Kamniškega, zbirki zgodb, ki jih je v Tunjicah zapisal umetnostni zgodovinar dr. France Stele, pa tudi zborniku ob simpoziju o Gašperju Križniku.

Pripovedovanje zgodb se širi tudi med mladimi

Direktorica mag. Breda Podbrežnik Vukmir, je s kratkim uvodnim nagovorom opozorila na pomen zbiranja kulturne dediščine na Kamniškem, zlasti pa se ji zdi pomembno, da se zbrano gradivo predstavlja v javnosti. V kamniški občini postaja pripovedovanje zgodb vedno bolj razširjeno. Kar je še posebej pomembno pa je to da pripovedovanje postaja privlačno tudi za mlade. V ta namen v Kamniku potekajo tudi izobraževanja, na katerih se slušatelji učijo razumevanja in pripovedovanja zgodb, naučijo pa se tudi osnov javnega nastopanja.