Jože Trontelj: V iskanju izgubljenega sočutja
Oni, ki danes odobrava poboje, pozablja, da je tudi sam dedič materialne in duhovne kulture, ki jo je nekoč soustvarjala ta strahotno kaznovana množica Slovencev. Če bi se odprl človeškemu čustvovanju, bi bil vsaj obmolknil.
Fotoreportažo s spominskega večera, posvečenega akademiku dr. Jožetu Trontlju je pripravil Matevž Skamen.
Utrinki s spominskega večera
Akademik Jože Trontelj o žrtvah izvensodnih pobojev
Težko mi je pri branju pisem kakega od današnjih bralcev naših časopisov, ki te pokole odobrava. Človeka z razumom, pismenega Slovenca, ki ni sposoben toliko empatije, da bi se vživel, denimo, v predsmrtno grozo vsaj enega samega nedolžnega mladega fanta ali dekleta, si predstavljal obup staršev, ki so gledali mesarjenje svojih otrok, ko so čakali, da pridejo na vrsto še sami. Desettisoči pobitih… Za vsako od teh danes brezimnih številk je bil tedaj živ človek, vsak s svojo zgodbo, domala vsak je imel svojo družino, svoj poklic, svojo nadarjenost, svoje mesto v družbi. Imel je svoja upanja in veselja, ljubezni in bojazni, morda je imel nad seboj večjo ali manjšo krivdo, morda je samo verjel slabemu nasvetu, morda ni imel izbire, morda ni bilo ne enega ne drugega ne tretjega. Oni, ki danes odobrava poboje, pozablja, da je tudi sam dedič materialne in duhovne kulture, ki jo je nekoč soustvarjala ta strahotno kaznovana množica Slovencev. Če bi se odprl človeškemu čustvovanju, bi bil vsaj obmolknil. Težko je verjeti, da si je nekdo upal privoščiti sarkastično pripombo o preštevanju kosti na račun žrtev in tistih, ki si častno prizadevajo, da bi umorjenim nesrečnežem in nesrečnicam vrnili vsaj prastaro pravico do identitete in dostojnega groba.
Predstavljene misli akademika dr. Jožeta Trontlja so del njegovega govora z naslovom V iskanju izgubljenega sočutja, ki ga je imel 24. avgusta, 2011 na slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Minoritskem samostanu na Ptuju.
Akademik Jože Trontelj in Kamničani
Akademik dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU, je bil aprila 2010 eden od gostitelje in eden od govornikov na slovesnosti ob devetdesetletnici rojstva kamniškega častnega občana akademika dr. Staneta Gabrovca.
V petek, 20. 9. 2013, je predsednik SAZU dr. Trontelj, na povabilo Društva Demos na Kamniškem in Društva sv. Jakob, pripravil predavanje z naslovom Etična vprašanja današnjega časa, ki ga je posvetil izidu in predstavitvi knjige Etika življenja, avtorja Eberharda Schockenhoffa, ki jo je prevedel dr. Jože Urbanija, ki se je tudi udeležil kamniškega dogodka, spremno besedilo pa ji je namenil dr. Jože Trontelj.
Obširen prispevek o življenski poti in akdemski karieri akademika Trontlja so pripravili tudi sodelavci Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, ki urejajo Kamniško-komendski bibliografski leksikon.
Tekst: Igor Podbrežnik
Tagi/značke: Anton Tone Smolnikar Jože Trontelj častni občan SAZU Jože Urbanija Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Niko Sadnikar Stane Gabrovec dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov Kamniško-komendski bibliografski leksikon