Cirius - odprtje domovinskega kotička

Objavljeno: .

  p3270135.jpg - 165.89 Kb

Z  recitalom pesmi in branjem spisov na temo »Moj dom in moja domovina« so v kamniškem CIRIUS-u dne 29. marca 2012, ko kamniška občina praznuje svoj praznik, ta je posvečen rojstvu generala Rudolfa Maistra, slovesno odprli »Domovinski kotiček«, ki je prvi tovrstni kotiček v kateri od kamniških šol, in verjetno sploh eden prvih tudi v slovenskem prostoru.

  p3270129.jpg - 26.99 Kb    p3270114.jpg - 28.20 Kb     p3270130.jpg - 23.77 Kb

p3270121.jpg - 27.82 Kb   p3270128_s6b.jpg - 21.56 Kb p3270126_s7.jpg - 24.40 Kb

Otvoritve domovinskega kotička in recitala v CIRIUS-u, v katerem so bile, poleg spisov gojencev zavoda, predstavljene domovinske pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika in Toneta Pavčka, je pripravila Marta Lavrič Tomšič. Prireditve sta se poleg župana občine Kamnik udeležila tudi Leon Pirman in Igor Podbrežnik iz Društva Demos na Kamniškem.

Predsednik Društva Demos na Kamniškem je Isabelle Morel Bera, vršilki dolžnostidirektorice CIRIUS-a, predal knjižno darilo, s katerim bodo obogatili domovinski kotiček, in ponudil sodelovanje tudi v prihodnje, v nagovoru pa poudaril pomen vrednot, ki morajo postati vrednostno središče našega naroda.

Lahko si želimo, da se bodo takšni kotički, posvečeni ključnim trenutkom naše zgodovine, zrasli po vsej Sloveniji.   

Narodna sprava med Slovenci

Objavljeno: .

V petek, 23. marca sta društvo Demos na Kamnik in društvo Sv. Jakoba v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku gostila mag. Andrejo Valič Zver, direktorico Študijskega centra za narodno spravo, in njenega sodelavca dr. Damjana Hančiča, ki sta v uvodnem delu večera predstavila poslanstvo, vizijo in cilje Študijskega centra za narodno spravo, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje.

Mag. Andreja Valič Zver je v nadaljevanju predstavila pomen objektivnega in vsestranskega prikazovanja določenih zgodovinskih procesov in dogodkov iz polpretekle zgodovine ter pomen govorjenja o temah, ki so večkrat zelo boleče, ko pa o njih spregovorimo, pa se zelo olajšamo. Ker se zatajevane in nerazčiščene stvari iz preteklosti  v prihodnosti rade ponovijo, je potrebno tudi mlade v okviru učnega procesa seznanjati o vseh totalitarizmih in njihovih oblikah tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Tistim, ki narave totalitarnih režimov ne poznajo, tudi ne morejo prepoznati aktualnih oblik takega ravnanja in obstaja velika verjetnost, da se jim ta totalitarizem ponovi v vsej svoji grozoti.

V nadaljevanju večera se je razvila razprava o kamniških prizadevanjih za narodno spravo. Marjeta Humar je prepričana, da smo na področju občine Kamnik, če ga primerjamo s slovenskim nivojem, v zadnjih 20 letih na področju narodne sprave naredili kar precej. Največji dosežek je bila vsekakor obeležitev oz. označitev vseh povojnih množičnih grobišč in pa Zbornik žrtev druge svetovne vojne v Občini Kamnik.

 

Valentin Zabavnik je predstavil čas, ko so se v Tunjicah odločili, da postavijo obeležje vsem žrtvam druge svetovne vojne in revolucije. Če je bil začetek projekta povezan z nasprotovanji »zmagovalcev« in strahom »poražencev«, so danes Tunjičani spravljeni in pomirjeni. Ne moti jih niti vsakoletna akcija Združenja za vrednote NOB, ki povsem rutinsko polagajo venec na svoj spomenik, ki pa ostaja čez leto brez obiskov in prižganih sveč. Njihovo središče spomina na tisti čas in domačine, ki so izgubili življenje v vihri vojne in revolucije, je spomenik vsem žrtvam.  

Milan Šuštar, ki je uredil Zbornik žrtev druge svetovne vojne, ta zajema popis vseh žrtev, ne glede na to, na kateri strani so padli, in sicer tako vojakov kot civilistov, je povedal, da se je komisija v času, ko je pripravljala zbornik, srečevala s številnimi težavami: s strahom svojcev tistih, ki so padli na »napačni« strani, z ostrimi delitvami na obstoječe »partizanske« žrtve in neobstoječe »nepartizanske« žrtve ter s strahom, da bi se zaradi »štetja kosti« skregale sedanje generacije. Po njegovem mnenju knjiga, ki je že doživela ponatis, sedaj pa je v postopku digitalizacije, iz leta v leto pridobiva na pomenu, sedanje generacije pa imamo objektivnejši pogled v preteklost, iz nje pa se lahko tudi marsikaj naučimo za prihodnost.

 

Igor Podbrežnik je v zaključku razpravo usmeril v prihodnost. Spregovoril je o ostankih totalitarnosti, ki jo nosimo s seboj vse generacije ljudi, ki smo se rodili po drugi svetovni vojni in smo bile deležni ideološke indoktrinacije. Prepričan je, da ni dovolj, da zgolj posamezniki prispevajo k spravnemu procesu, potrebni so sistemski ukrepi, ki jih lahko naredi samo država s svojimi inštitucijami. Priložnosti vidi v spremembah v šolstvu in vzgoji. Spremembe bodo, ko se bodo vsi, ki so zaposleni v javnem sektorju, zavedali, da je njihov delodajalec slovenska država, ko se bodo zavedali, kako je ta država nastala in kaj so njene ključne vrednote.

Zakaj smo se osamosvojili

Objavljeno: .

Kako smo se osamosvojili: Obisk brigadirja Toneta Krkoviča v Kamniku


V petek, 21 .oktobra 2011 smo imeli v Kamniku priložnost srečati se z brigadirjem Tonetom Krkovičem, ki nam je na izrazito poučen način predstavil, zakaj in kako smo se osamosvojili. Predvsem pa nas je opozoril na vrednote, ki so vrednostno središče našega naroda in so ključne za izhod slovenske družbe iz globoke krize.

Mineva 20 let, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak Jugoslovanske armade

Lepo je bilo videti do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Majolika, še posebej pa, da so bili gostje prireditve, ki jo je organiziral občinski odbor SDS, župan Marjan Šarec, podžupan Robert Kokotec, podpredsednik NSI mag. Matej Tonin, predsednik Društva Demos na Kamniškem Igor Podbrežnik in vdova po Edvardu Peperku, ki je daroval svoje mlado življenje za našo Slovenijo.

Njena navzočnost, morda sploh prvič na kakšni kamniški prireditvi, je še posebej zaznamovala celotno prireditev. Da osamosvojitev ni bila opereta ali »mater vseh afer«, kar lahko poslušamo in beremo zadnje čase, pač pa je zahtevala tudi žrtve. In prav zato smo še bolj zavezani, da naredimo prav vse, da žrtve ne bodo dolgoročno postale nesmiselne.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kdo je brigadir Tone Krkovič

15. maja 1990, dva dni pred prisego Demosove vlade, ki se je prizadevala za osamosvojitev Slovenije in jo uspešno izpeljala,. je komandant Republiškega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO RS) generalpodpolkovnik Ivan Hočevar izdal ukaz, katerega je podpisal njegov načelnik Drago Ožbolt‎, o premestitvi orožja TO RS iz lastnih skladišč v skladišča pod nadzorom Jugoslovanske ljudske armade. Zaradi nezaupanja v namene JLA in nadzora vojaške obveščevalne službe nad TO so nekateri sodelavci sekretariatov za ljudsko obrambo in notranje zadeve začeli ustanavljati sprva neformalno obrambno mrežo, ki jo je vlada na predlog Igorja Bavčarja, sekretarja za notranje zadeve in Janeza Janše, sekretarja za ljudsko obrambo, legalizirala kot Manevrsko strukturo Narodne zaščite (MSNZ). MSNZ je v obdobju po prevzemu oblasti s strani Demosa predstavljala obrambne sile pod nadzorom nove oblasti. Za načelnika MSNZ je bil imenovan takrat rezervni stotnik Tone Krkovič. Ustanovitev MSNZ zato upravičeno razumemo za začetek oblikovanja Slovenske vojske. MSNZ je zagotovila bojno pripravljenost v obdobju po ukazu o premeščanju orožja TO pod nadzor JLA ter v obdobju, ko je Slovenija sprejemala ustavne amandmaje, s katerimi je pristojnost nad imenovanjem kadrov v TO in razoroževanjem ter poveljevanjem nad TO prenesla na Predsedstvo RS.

 

 

 

 

Slovenija je v krizi vrednot

Kot je značilno za vse brigadirjeve javne nastope, uspel je zagotoviti sodelovanje občinstva, kar je še posebej izostrilo njegova ključna sporočila. Kot ga je opozoril Metod Humar, član vodstva pokrajinske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), v naši državi nimamo odnosa do atributov državnosti, med katere sodi tudi državna zastava. Vedno bolj pogosto se dogaja, da se v javnosti pojavljajo simboli bivše partijske države. Brigadir Krkovič je povedal, da gre za globlji družbeni fenomen, ki ga je omogočila morda celo naivna vodilna ekipa koalicije Demos, ki je zasnovala, pripravila in izvedla vse osamosvojitvene korake, po tem uspehu pa je prepustila oblast predstavnikom bivše partijske države, ki so v trenutkih odločitev glasno vztrajali na neuspešnem modelu večnacionalne državne skupnosti. Ta se je v takratnem prelomnem času znašla v položaju, ki je danes značilen za Grčijo in se mu nevarno bliža tudi Slovenija.

mag. Tonin skupaj s podžupanom R. Kokotcem in občinskim svetnikom R. VeršnikomNa tedanji ekonomski položaj v Sloveniji je posebej opozoril mag. Matej Tonin, ki je v knjigi "Prva vlada Republike Slovenije: zakaj so se razšli junaki osamosvojitve?" podrobneje opisal dogodke, ki so pripeljali do razpada Jugoslavije,  pojasnil ozadje afere JBTZ in prebujanje slovenske civilne družbe, opisal priprave vlade na osamosvojitev in samo realizacijo osamosvojitve Slovenije (razorožitev TO, hladna vojna obveščevalnih služb, osamosvojitvena vojna, …) kot tudi  opredelil gospodarske okoliščine s konca osemdesetih in začetka devetdesetih let, na koncu knjige pa še pojasnil razloge za razpust koalicije Demosa in padec Demosove vlade. Brigadir Krkovič je izrazil mnenje, da je Janševa vlada imela priložnost, da ponovno poudari, da je osamosvojitev Slovenije vrednostno središče našega naroda, vendar je v ospredje svojega programa postavila ekonomske cilje, manj pozornosti pa posvetila vrednostnemu sistemu. Po neuspešni vladavini Pahorjeve vlade smo zato danes ne samo v hudih gospodarskih težavah, pač pa smo tudi globoko v  krizi vrednot. Prepričan je, da najprej potrebno spremeniti vrednostni sistem v državi, potem bo tudi izhod iz recesije manj boleč. Pri tem se je spomnil na čas osamosvajanja, ko je Demos s svojo vključevalno politiko uspel zagotoviti plebiscitarno podporo in narodno enotnost, ko smo komaj rojeno državnost branili z orožjem.

 

Vrednote slovenske osamosvojitve se odrivajo na družbeno obrobje

Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, je povzel misel dr. Milana Zvera, zapisano v uvodu zbornika Demos na Kamniškem, da uspešne stranke ali koalicije opravičujejo svoj obstoj tudi tako, da skrbijo za svoje korenine. Le če so te dovolj močne, lahko pričakujemo bogato krošnjo. Za krošnjo moramo skrbeti vsi, ki cenimo našo osamosvojitev in demokracijo, sicer bodo kmalu dokazali, da je za slovensko demokracijo zaslužen nekdo drug. Brigadir Krkovič ugotavlja, da to drevo slabo uspeva, ker za njega slabo skrbimo. Preraslo ga je drugo drevo, za katerega korenine in bujno krošnjo skrbijo nekdanji predstavniki partijske države, ki so se v prelomnih časih samo potuhnili in čakali na prvo priložnost, da se vrnejo nazaj na oblast. In to priložnost jim ponudil kar Demos sam, ki se je po končani osamosvojitvi preprosto razpustil, saj so naivno pričakovali, da je sprememba družbenega reda povsem dovolj velika garancija z uspešen družbeni razvoj.

Manipulacije z veteranskimi organizacijami

V nadaljevanju je brigadir Krkovič opozoril na številne manipulacije, ki se dogajajo v vojaški organizaciji, ko tudi najvidnejši osamosvojitveni častniki poskušajo povezovati nastanek slovenske vojske z zavrženimi vrednotami revolucije, ki si ji v celoti podredila osvobodilno gibanje in je odgovorna za poboj razrednih sovražnikov in povojno represijo. Opozoril je na manipulacije z veteranskimi organizacijami, ki so jih prevzeli stari partijski kadri in njihovi nasledniki. Veteranske organizacije so postale rezervni ešalon političnih struktur, ki so osamosvojitev podprle s stisnjenimi zobmi, ki umetno ohranjajo kulturni boj in so namenjene ohranjanju delitve na »bele« in »rdeče«, na »leve in desne« in »napredne in nazadnjaške sile«. Kjer je jasno samo to, da so »levi«, »rdeči« in »napredni« lahko samo nasledniki in dediči stare partijske države, od tod izhaja  tudi poveličevanje osebnosti, družbenih razmer in simbolov iz obdobja pred osamosvojitvijo. Odnos do atributov slovenske državnosti je zato neustrezen, šolski sistem se novejši slovenski zgodovini izogiba. Vsi, ki so bili rojeni v novi državi, sploh nimajo možnosti, da se oblikujejo v odgovorne in zavedne državljane. Med drugim je potrebno urediti status veteranskih organizacij, ki morajo negovati zgolj vrednote, zaradi katerih so bile ustanovljene. V izobraževalni sistem pa je potrebno vključiti vsebine in vzgojne pristope, ki bodo oblikovali nove generacije državljanov. Brigadir Krkovič je prepričan, da je to mogoče doseči, morda tudi tako, da se smiselno uporabijo pedagoški modeli iz časov partijske države. Le tako se rast drevesa, ki je prerastel in vedno bolj ogroža mlado drevo – simbol slovenske osamosvojitve in demokracije, lahko zaustavi. To bo zagotovilo optimizem v prihodnost slovenske državnosti.

Prireditev je odlično uspela. Vsa pohvala organizatorjem - občinskemu odboru SDS iz Kamniku in predsedniku Damjanu Hribarju, tudi občinskemu svetniku, ki je brigadirju Tonetu Krkoviču za spomin poklonil knjigo Demos na Kamniškem, na katero smo kamniški osamosvojitelji izjemno ponosni. Kot smo tudi ponosni na naš prispevek na oltar slovenske državnosti in demokracije.