Spominska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov

Objavljeno: .

Na dvorišču samostana v Mekinjah je 27. avgusta zvečer v soorganizaciji Študijskega centra za narodno spravo (SCNR), Društva Demos na Kamniškem in Občine Kamnik potekala osrednja slovenska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov, ki je bil letos v naši državi tudi uradno razglašen za spominski dan. SCNR, prireditev organizira že 4. leto zapored, letos je bil v ospredju spomin na prisilno mobilizirane slovenske fante v nemško vojsko v času 2. svetovne vojne. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Janez Janša.

23. avgust – Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov

K razglasitvi 23. avgusta za Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov  je pozvala že Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je dne 2. aprila 2009 sprejel Evropski parlament. 23. avgusta leta 1939 je bil podpisan pakt Hitler – Stalin – dveh totalitarnih držav in sistemov 20. stoletja (nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze) in s tem je bila pot v drugo svetovno vojno odprta.


Na slovesnosti se je zbralo okoli 500 ljudi.

Slovenija je edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme – fašizem, nacizem in komunizem. 23. avgust obeležujejo tudi nekatere države drugod po Evropi. Lani je v času Poljskega predsedovanja Evropski uniji, Poljska Vlada v Varšavi od 22. do 24. avgusta organizirala mednarodno konferenco o totalitarnih zločinih in delovni sestanek pravosodnih ministrov EU ter vodij institucij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem totalitarnih režimov. Podpisana je bila Varšavska deklaracija. Letos je podobna slovesnost na evropski ravni potekala v Budimpešti od 22. do 23. avgusta. Naslednje leto v Estoniji in nato v Latviji.

Kristjani v politiki

Objavljeno: .

Kulturno društvo Svetega Jakoba in Društvo Demos na Kamniškem sta v petek, 21. februarja, organizirala večer z naslovom Kristjani in politika, na katerem so nastopili poslanci Nove Slovenije v Državnem zboru: Ljudmila Novak, predsednica NSi, mag. Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, Jožef Horvat in Iva Dimic, podpredsednica NSi. Večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku je pritegnil zanimanje nad 140 poslušalcev.

Od leve proti desni sedijo: Jože Horvat, Ljudmila Novak, mag. Matej Tonin in Iva Dimic.

Ljudmila Novak je govorila o zgodovini Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in njene naslednice, Nove Slovenije, nato pa predstavila še delo krščanskih demokratov od leta 2011 dalje, ko se je NSi vrnila v parlament. Komentirala pa je tudi aktualne politične zadeve, kar je navzoče še posebej zanimalo in o čemer je pozneje tekla obširna razprava.
Mag. Matej Tonin se je osredotočil na konceptualne teme, saj je govoril o opredelitvi krščanske demokracije, o njeni ideologiji in idejnih temeljih ter o krščanskodemokratski gospodarski politiki, ki temelji na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ta poudarja odgovorno svobodo zasebne gospodarske pobude ob hkratni skrbi za socialno pravičnost oz. socialno ravnovesje in trajnostni razvoj.

Dr. Miha Brejc je predstavil svojo novo knjigo Igralec rugbija

Objavljeno: .

Dr. Miha Brejc, avtorj knjige Igralec rugbija, je svojo knjigo predstavil tudi v Kamniku. V njej na sproščen in tudi mlajšim generacijam razumljiv način opisuje, kaj se je dogajalo v zadnjih letih nekdanjega komunističnega sistema in razkriva skorumpiranost političnih veljakov in odtekanje "udbovskega denarja" na račune v tujini. Sicer pa je Miha Brejc s Kamnikom precej povezan, saj je bil njegov oče Tomo voditelj vstaje na Kamniškem leta 1941, po njem pa je poimenovana tudi ena od kamniških osnovnih šol.
(Več o predstavitvi knjige je bilo objavljeno na spletišču Kamnican.si, a prispevek žal ni več dostopen)

dr. Hančič: Soočanje s polpreteklo zgodovino in totalitarizmi

Objavljeno: .

Dr. Damjan Hančič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo je v petek, 20. januarja, ob 19. uri v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku predstavil tudi pravkar izdano knjigo Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem 1941–1945, ki odstira nekatere manj znane strani druge svetovne vojne na Kamniškem.

Knjiga je izšla leta 2011 kot prva iz načrtovane zbirke o revolucionarnem nasilju na Slovenskem v času druge svetovne vojne. V njej je uvodoma predstavljen položaj na Gorenjskem ob okupaciji leta 1941, s posebnim poudarkom na Kamniškem. Na kratko so predstavljeni nemška okupacijska politika, delovanje partizanskih enot in partije med okupacijo ter organizacija in delovanje enot, ki so izvajale revolucionarno nasilje. V osrednjem delu monografije je avtor prikazal konkretne primere revolucionarnega nasilja na vzhodnem gorenjskem območju. Odgovoril je na vprašanja, v kakšni obliki se je kazalo partizansko oziroma revolucionarno nasilje nad prebivalstvom, v kolikšni meri je bilo to nasilje usmerjeno proti resničnim sodelavcem okupatorja, in v kolikšni meri le proti politično-ideološkim nasprotnikom OF oziroma njene vodilne sile komunistične partije. V monografiji so objavljeni seznami žrtev na obravnavanem območju in dokumenti o revolucionarnem nasilju na vzhodnem Gorenjskem, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije in  pričevanja, ki jih hrani Študijski center za narodno spravo.

France Balantič - slovenski pesnik

Objavljeno: .

Ob 95. letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča

France Balantič (29.11.1921-24.11.1943)

V avli Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku je zvečer ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča pod pokroviteljstvom Občine Kamnik in v soorganizaciji ŠCRM in Območne izpostave JSKD Kamnik potekala v  slavnostna akademija,  na kateri so počastili spomin na Kamničana, slovenskega pesnika, Franceta Balantiča. Njegovo življenje in delo je v svojem govoru orisal  slavnostni govornik mag. France Pibernik, eden najboljših poznavalcev njegovega pesniškega dela.


Slavnostni govornik France Pibernik,  velik poznavalec pesnika Franceta Balantiča

Producent vrhunskega kulturno-umetniškega programa Tone Ftičar je k sodelovanju povabil: skupino Rudolfi, ki so pod vodstom profesoric Marje Kodra in Tanje Kropivšek pripravili recital Balantičevih pesmi, jazzovskega pianista Gregorja Ftičarja, sopranistko Katarino Lenarčič ob klavirski spremljavi Igorja Vičentiča in MePZ ODMEV Kamnik pod vodstvom Ane Smrtnik, s skladbami Sama Vremšaka na pesemska besediliaFranceta Balantiča, program pa je povezovala  Marta Zabret.

Po končani akademiji so Tone Ftičar in MePZ ODMEV Kamnik prirpavili pripravili kratek kulturni program pred spomenikom Franceta Balantiča, ki ga je občina Kamnik postavila leta 1991 v Novem trgu, Marjeta Humar, ki je  akademijo organizirala, pa je skupaj z županom občine Kamnik Marjanom Šarcem položila venec v spomin na velikega slovenskega pesnika.