Izšla je 25. knjiga Kamniškega zbornika

Objavljeno: .

1 Kamniski zbornik2020Izšla je 25. knjiga Kamniškega zbornika. Ideja o potrebi po raziskovanju preteklosti in sedanjosti Občine Kamnik in njenih prebivalcev ter objavi dognanj se je porodila leta 1955. Pobudnica je bila Gimnazija Kamnik. Prvi urednik je bil ravnatelj Avguštin Lah, ki je uredil izdaje 1955, 1956 in 1957.

V letniku 1958 urednik ni naveden. Pri letnikih 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1965, 1967 in 1969 pa je bil glavni ali odgovorni urednik ravnatelj Gimnazije Zvone Verstovšek. Člani uredniškega odbora so redko navedeni. Leta 1957 so z Avguštinom Lahom sodelovali Zvone Verstovšek, Ludvik Vodnik in Dana Mišič. Leta 1961 je bil glavni urednik Zvone Verstovšek, odgovorni urednik pa Ivo Lipar – Iztok, 1963. je ob glavnem uredniku Verstovšku naveden avtor opreme in vinjet slikar Tone Žnidaršič. 1969. je Kamniški zbornik prenehal izhajati. Zakaj se je to zgodilo, bo treba še raziskati.

Kamniški zbornik je prinašal veliko zanimivega o kamniški občini, kar se ne da najti nikjer drugje. V njem so objavljali slovensko in tudi evropsko pomembni strokovnjaki. Ko je prenehal izhajati, je nastala velika vrzel. Močno smo jo čutili nekdanji dijaki Gimnazije, ker smo ga imeli nekako za svojega. Zato smo v 90. letih prejšnjega stoletja začeli razmišljati, da bi Kamniški zbornik obudili.

Tedanji župan Anton Tone Smolnikar je kot Kamničan in tudi dijak Gimnazije idejo takoj z veseljem podprl. V uvodniku v Kamniški zbornik 1996, ki je imel zaradi nadaljevanja tradicije zapovrstno številko XIII, je zapisal:

»Najbrž ne moremo zanikati trditve, da lahko zgodovino kamniške občine najbolje pišemo Kamničani sami, zgodovinarji ji bodo pridodali svoj pogled in strokovne vrednote.«

V uredniški odbor so bili imenovani: Božidar Drovenik, Tone Ftičar, Primož Hieng, Marjeta Humar, Biserka Močnik, Tone Smolnikar in Milan Šuštar. Letnike XIV, XV, XVI in XVII so uredili: Božidar Drovenik, Tone Ftičar, Dušan Lipovec, Tina Romšak, Tone Smolnikar in Milan Šuštar. V tem času je Dušan Lipovec umrl. V uredniški odbor Kamniškega zbornika XVIII je bila imenovana Breda Vukmir Podbrežnik. Člani uredniškega odbora XIX. in XX. letnika so bili: Božidar Drovenik, Tone Ftičar, Marjeta Humar, Tina Romšak, Jasna Paladin, Barbara Savenc, Anton Tone Smolnikar, Breda Vukmir Podbrežnik in Milan Šuštar. XXI. letnik so uredili: Božidar Drovenik, Tone Ftičar, Tinkara Grilc, Marjeta Humar, Tatjana Novak, Jasna Paladin, Marjan Šarec, Milan Šuštar, Zora Torkar, Breda Podbrežnik Vukmir. V uredniškem odboru XXII. letnika so bili: Helena Dobrovoljc, Božidar Drovenik, Tone Ftičar, Marjeta Humar, Jasna Paladin, Breda Podbrežnik Vukmir, Marjan Šarec, Milan Šuštar, Zora Torkar, Ožbej Vresnik, pri XXIII. in XXIV. letniku pa Helena Dobrovoljc, Tone Ftičar, Marjeta Humar, Lea Logar, Jasna Paladin, Breda Podbrežnik Vukmir, Marjan Šarec, Milan Šuštar, Zora Torkar, Ožbej Vresnik, Branko Vreš.

Pri urejanju letošnjega Kamniškega zbornika so sodelovali: Helena Dobrovoljc, Tone Ftičar, Marjeta Humar, Boris Kern, Lea Logar, Vlado Motnikar, Breda Podbrežnik Vukmir, Matej Slapar, Dušan Sterle, Milan Šuštar, Zora Torkar, Marko Trobevšek, Jože Urbanija in Branko Vreš. Glavna urednica vseh zbornikov je bila Marjeta Humar, likovno je vse knjige opremil slikar Dušan Sterle, besedila pa je računalniško obdelal Sašo Matičič. V času priprav za izdajo Kamniškega zbornika XV sta umrla Milan Šuštar in Božo Drovenik. Milanu Šuštarju posvečamo članek v spomin. Božu Droveniku pa se bomo poklonili v naslednjem zborniku.

Vsi dosedanji Kamniški zborniki so dostopni v Knjižnici Franceta Balantiča in na Digitalni knjižnici Slovenije(dlib) 

Predstavitev 25. knjige Kamniškega zbornika

 Prepričana sem, da so članki, objavljeni v tem letniku, kvalitetni in zanimivi, ponujajo tudi razmislek o preteklosti in prihodnosti naše občine. Vsebinsko smo jih razdelili v razdelke. Razprava Jureta Ugovška in Mateja Humarja o gospodarstvu prikazuje vzpone in padce kamniškega gospodarstva v času pred pandemijo. Upajmo, da se kazalci dosedanje gospodarske uspešnosti ne bodo obrnili navzdol. Ob nadaljnjem razvoju turizma zlasti na Veliki planini bo treba razmišljati tudi o kvaliteti pitne vode, ki priteka od tam. Na to objektivno opozarja članek Rajka Slapnika in Vida Kregarja o analizah voda pod velikoplaninsko planoto. Naravoslovno razpravo o rastlinstvu Kamniško-Savinjskih Alp so napisali Branko Vreš, Tatjana Čelik, Igor Dakskobler in Andrej Seliškar.

Zgodovinski razdelek obsega več člankov: Miha Preinfalk piše o primeru kamniškega plemstva, Damjan Hančič o mekinjski božični zibelki, Borut Jenko in Matjaž Šporar pa nadaljujeta že v prejšnjem letniku začeto zgodovino vasi pod Homškim hribom, Andrej Kotnik prikazuje zgodovino Osnovne šole na Selih pri Kamniku v letih 1945–1950. Ob 70-letnici nekdanjega DIM-a, ZUIM-a in zdajšnjega CIRIUS-a pišeta Ksenija Jesenik Lužovec in Alenka Markuž Humar.

Vsebinsko bogat je razdelek Umetnostna zgodovina. Umetnostna zgodovinarka Maja Avguštin prikazuje stavbni razvoj Seydlove hiše, Hana Čeferin pa edinstven spomenik padlim v prvi svetovni vojni na Žalah. Blaž Komac predstavlja eno od fresk Staneta Cudermana v frančiškanski cerkvi v Kamniku, Ana Marija Stibilj Šajn analizira ikone v Kamniku rojene Albine Nastran. V razdelku Muzeologija Anže Slana objavlja članek o Sadnikarjevi zbirki, v razdelku Muzikologija Samo Mikuš piše o Vremšakovi Simfonietti in mode classico in due tempi. Jezikoslovni članek Helene Dobrovoljc je posvečen zanimivim kulturnospecifičnim prvinam v govorici Kamničanov in okoličanov.

Breda Podbrežnik Vukmir v razdelku Kulturologija predstavlja Križnikov pravljični festival kot primer dobre prakse. V razdelku o urbanističnem načrtovanju in oblikovanju Jernej Markelj in Primož Zupan predlagata kot turistično zanimivost krožno pot po obrežju nekdanjega Kamniškega jezera. V Gradivu za zgodovino Mira Papež piše o znamenitih tekih na Grintovec, Sinan Mihelčič pa predstavlja skupino Štajn.

Kot besedne ustvarjalce predstavljamo: Daniela Artička – Daneta, Aljošo Rabrača, Ireno Milivojevič Kotnik, haikuje dijakov kamniške Gimnazije in srednje šole, kot likovne ustvarjalce pa Dušana Sterleta, Evo Mlinar in Miha Hančiča. V Našem pogovoru smo se skušali približati pesnici Darinki Slanovec, urarki Marti Cerar Leskošek, gorskemu reševalcu Janezu Podjedu in glasbenici Katarini Pustinek Rakar, v razdelku Osebnosti pa glasbeniku Ferryju Souvanu, ljudskemu umetniku, slikarju in restavratorju Albinu Škerjancu, glasbenici Manci Berlec in socialni delavki Kartini Djalil.

V počastitev 90-letnice profesorja Franceta Pibernika in v zahvalo za njegovo dolgoletno sodelovanje objavljamo avtorjevo pripovedno skico o zadnjem dnevu pesnika Franceta Balantiča. Spominske članke posvečamo: Milanu Šuštarju, Janezu Majcenoviču, Branku Novaku, Mihu Kaču in Milanu Orožnu Adamiču

Kamniški zbornik 2020 je nastajal v čisto posebnih razmerah – v času pandemije

V Kamniškem zborniku XV je objavljenih 33 prispevkov, ki jih je napisalo 43 avtorjev. Nekateri imajo tudi več prispevkov, pri nekaterih prispevkih pa sta sodelovala dva ali več avtorjev. Prispevek o Občini Kamnik v letih 2018–2019 so pripravili občinski strokovni sodelavci.

V Kamniškem zborniku 2020 objavljajo na svojih strokovnih in ustvarjalnih področjih že uveljavljeni avtorji, zlasti srednjih let, in mladi, ki vstopajo na strokovno, raziskovalno in ustvarjalno pot. Prispevki kažejo, da imamo v naši občini veliko sposobnih in tudi ambicioznih izobraženih ljudi. V normalnih gospodarskih in družbenih razmerah bodo ti, skupaj z drugimi, nosilci razvoja občine in Slovenije.

Kamniški zbornik 2020 je nastajal v čisto posebnih razmerah – v času pandemije, ki je prizadela vse strani življenja. Načrtovano je bilo, da bo predstavljen na začetku aprila v okviru prireditev ob občinskem prazniku, kar seveda ni bilo mogoče. Delo se je iz različnih razlogov nekoliko zavleklo, kar je imelo tudi dobro stran: večina, ki je napovedala svoj prispevek, je svoje delo tudi končala.

Iskreno se zahvaljujem vsem članom uredniškega odbora za prijetno sodelovanje, za ideje, o čem bi bilo treba v bodočnosti pisati, za napisane prispevke, za spodbujanje novih sodelavcev, za čas, ki ste ga naklonili delu za Kamniški zbornik. Hvala prav vsem za vsebinski pregled gradiva, za kar je bilo treba sproti brati besedila, in odločanje, ali se prispevek objavi ali ne. Pri tem ste se izkazali s širino in strokovnostjo. Vse prispevke smo tudi lektorirali člani uredniškega odbora. Kar je bilo veliko delo. Pri korekturah je sodeloval tudi že pokojni Milan Šuštar. Hvala Sašu Matičiču za postavljanje besedil, njegovi ženi Tatjani za branje korektur in seveda Dušanu Sterletu za likovno opremo in naslovnico. O Sašu lahko rečemo, da sprejema vse težave mirno in jih tako tudi skuša rešiti. Njegova žena Tatjana pa ima poseben dar: ne bere po črkah ali na pamet, ampak s pametjo. Tako najde vsebinske napake, ki bi bile kar neprijetne, npr. napačne letnice. Dušan Sterle je pač legenda kamniške likovne scene in tak je tudi pri Kamniškem zborniku. Dušan, hvala.

Hvala Lei Logar za dobro povezavo z občino in reševanje organizacijskih zadreg, Tomu Smithu za prevode povzetkov in res prijazno sodelovanje.

Hvala Tebi, župan Matej Slapar. Vsebinsko vrednotenje prispevkov si prepustil uredniškemu odboru. Vseskozi pa si spremljal in podpiral naše delo.

Dr. Marjeta Humar, glavna urednica

Tagi/značke: občina Kamnik Marjeta Humar Kamniški zbornik predstavitev knjige