Podbersic Mozina

Vabimo vas na predstavitev knjižne novitete JOŽETA MOŽINE: SLOVENSKI RAZKOL.

Monografija, kakršne še ni bilo, je z dokumenti in pričevanji utemeljena zgodovinska knjiga, ki razkriva tragične dogodke iz novejše slovenske zgodovine.

Pogovor z avtorjem bo vodil zgodovinar dr.RENATO PODBERSIČ.

 

Prireditev bo v PETEK, 3. JULIJA 2020, ob 19. uriv Domu krajanov v ŠMARCI.

 

Jakob logo demos logo

 

 

 

V Repanškovi galeriji po Balantiču in Kajuhu počastili pesnika Ivana Hribovška

Objavljeno: .

Na kresni večer 2017, v čudovitem okolju Repanškove galerije so počastili pesnika Ivana Hribovška, v katerega življenje je močno posegla druga svetovna vojna.Na kresni večer vsaki dve leti, letos že tretjič, v čudovitem okolju Repanškove galerije počastijo pesnika, v katerega življenje je močno posegla druga svetovna vojna. Pred štirimi leti so se poklonili Kamničanu Francetu Balantiču (1921–1943), pred dvema letoma so počastili spomin pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki je bil rojen v Šoštanju leta 1922 in bil v še ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah kot partizan ubit leta 1944 v Zavodnju pri Šoštanju. Letošnji kresni večer pa je bil posvečen pesniku Ivanu Hribovšku.

Gostitelj Janez Repanšek je v Hribovškov spomin ustvaril obeležje, ki ga je skupaj člani družine, ob navzočnosti številne publike, odkril v okviru sedaj že tradicionalnega kulturnega dogodka na kresni večer. Slavnostni govornik je bil Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev, v kulturnem programu, ki ga je organizirala in vsebinsko zasnovala dr. Marjeta Humar, so sodelovali recitator Pavle Ravnohrib, flavtistka Andreja Humar in Mešani pevski zbor Odmev, prireditev pa je povezoval Tone Ftičar. Hribovškovo poezijo so predstavili z nekaj pesmimi, z odlomki iz pisem, njegovo mesto med slovenskimi besednimi ustvarjalci pa z nekaj mislimi literarnih zgodovinarjev.

 Gostitelj Janez Repanšek je v Hribovškov spomin ustvaril obeležje, ki ga je skupaj z vnukinjami, ob navzočnosti številne publike, odkril v okviru sedaj že tradicionalnega kulturnega dogodka na kresni večer.

 

 Življenjska pot Ivana Hribovška

Ivan Hribovšek je govoril v imenu vse generacije, ki je bila žrtvovana na oltarju pogubne zgodovine.Oglejmo si kratko življenjsko pot Ivana Hribovška, kot jo opiše njegov najpomembnejši raziskovalec prof. France Pibernik.

Ivan Hribovšek se je rodil 19. junija 1923 v Radovljici. Očetov rod izhaja iz Motnika, materin pa iz Predtrga pri Radovljici. Oče je bil nižji sodni uradnik, mama pa kmetica. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici, nato se je vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Tu je sodeloval pri dveh rokopisnih listih – Jutranje zarje in Domače vaje, in v zavodskem kulturnem društvu, za katero je pripravil več predavanj o literarnih ustvarjalcih (Simon Jenko, Ivan Cankar) in literarnih tokovih (slovenski ekspresionizem). Po šestem razredu je zaradi občutka utesnjenosti zapustil Škofove zavode in se prepisal na klasično gimnazijo v Ljubljani. Tu se je pridružil krogu Edvarda Kocbeka, objavil dve pesmi v njegovi reviji Dejanje in prevedel Antigono. Ob nemški okupaciji Gorenjske se je Hribovšek vrnil v Radovljico in se v skupini krščanskih socialistov aktivno vključil v narodni odpor proti okupatorju. Zbirali so pomoč za izseljene, taboriščnike in partizane, tudi orožje. Osmi razred gimnazije je obiskoval v Beljaku, saj so Nemci na Gorenjskem izselili večino profesorjev, duhovnikov in tudi marsikatero družino. Zaradi vojnih razmer je že februarja 1943 maturiral. Maja istega leta se je na Dunaju vpisal na klasično jezikoslovje, kjer je študiral tudi njegov prijatelj Janez Remic. Prevajala sta antične klasike, študirala evropsko poezijo.

Tu je Hribovšek ustvaril svoje najboljše pesmi in uredil svojo rokopisno pesniško zbirko z naslovom Pesmi Marjana Gostiše, maj 1944. Rokopis je izročil Anici Resman iz Radovljice, do katere je gojil nevračana ljubezenska čustva, na kar kaže 21 ohranjenih pisem.

V decembru 1944 se je izognil mobilizaciji v nemško vojsko. Pridružil se je gorenjskim domobrancem, s katerimi se je maja 1945 umaknil na Koroško, bil vrnjen v Teharje in  verjetno v juniju neznano kje umorjen, star 22 let.

Več o Ivanu Hribovšku lahko preberemo v prispevku, ki j bil najprej objavljen v Časniku, spletnem magazinu z mero.

  

Tagi/značke: France Balantič Galerija Repanšek pesnik poezija Janez Repanšek Ivan Hribovšek Karel Destovnik Kajuh