Minilo je sedem let od smrti Franceta Tomšiča, kamniškega častnega občana

Minilo je sedem let, ko smo se 28. 3. 2010 na kamniških Žalah poslovili od Franceta Tomšiča, enega od ključnih osebnosti slovenske pomladi. France Tomšič je bil prvi, ki je pred slovensko javnostjo naglas, brez nepotrebnega leporečenja povedal, da Slovenija ne razpolaga z osnovnimi atributi državnosti in se podreja centralizmu Beograda, zato mora združena opozicija na volitvah zmagati z absolutno večino, da se vzpostavi slovenska država s polno suverenostjo. Bil je trdno prepričan, da Slovenke in Slovenke lahko dobro in bolje živimo v samostojni državi v okviru Evropske skupnosti.

France Tomšič je bil borec za svobodo, glasnik slovenske državnosti, socialne in pravne države, utemeljitelj svobodnega sindikalnega organiziranja, človek načelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo. Spomin nanj ohranjajo tudi v Kamniku. Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakoba bosta 7. aprila predstavila zbornik prispevkov s simpozija France Tomšič in njegov čas, ki je 30. septembra 2016 potekal v Šmarci pri Kamniku, tega dne bo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik tudi odprtje razstave o Francetu Tomšiču.

 V petek, 24. marca se je Franceta Tomšiča spomnila tudi Delavska zveza SDS, ki je skupaj z občinskim odborom SDS v Tomšičevi rojstni Šmarci pripravila pogovor z Jožetom Erčuljem Janezom Janšo in Slavkom Kmetičem, ki ga je povezovala mag. Mojca Inkret. Pred tem so predstavniki Delavske zveze SDS na kamniških Žalah položili cvetje in sveče grobu Franceta Tomšiča.

Janez Janša je med pogovorom obudil spomin na litostrojsko stavko, ki odmevala v Sloveniji in Jugoslavijo pa tudi širše v Evropi. »Uradna paradigma režima je temeljila na diktaturi proletariata. Partija je formalno navzven vlekla svojo legitimiteto iz tega, da je elita avantgarda delavskega razreda in ima zato pravico, da vlada,« je dejal Janša, ki je še poudaril, da se je vedelo, da to ni res, videlo se pa ni, ker se ni smelo videti. Jože Erčulj je spomnil, da se stavkajoči delavci Litostroja takrat še niso zavedali, da so del zgodovinskega dejanja. Delavci razen povišanja plač niso dosegli svojih zahtev, ampak bistveno je bilo, da so se v svinčenih časih uprli komunističnemu vodstvu. Začelo se je osveščanje delavcev, kaj pomeni demokratični sindikat, ljudem je bilo potrebno odpreti oči, da je včlanitev v sindikat njihova pravica in ne dolžnost. Kljub strahu delavcev je bilo gibanje težko ustaviti. Kmetič pa se spominja, da Tomšiča takrat, ko se je včlanil v Socialdemokratsko zvezo, še ni poznal. Intenzivno sta pričela sodelovati, ko se je ustanovila konferederacija sindikatov Neodvisnost.

Več od dogajanju na spominskem večeru v Šmarci lahko preberete TUKAJ.