Mihael Novak: Ne smemo pozabiti na preproste, a bistvene vrednote: dom, družina, domovina, ...

Objavljeno: .

Mihael Novak načelnik Upravne enote Kamnik je bil slavnostni govornik na glasbenem večeru Vse najboljše Slovenija v Termah Snovik 17. 6. 2016 (vse fotografije je prispeval Matevž Skamen)Objavljamo govor Mihaela Novaka, slavnostnega govornika na glasbenem večeru ob 25. letnici razglasitve neodvisne Slovenije, ki je bila v petek, 17. 6. 2016 v TermaH Snovik. Prisotne na glasbenem večeru Vse najboljše Slovenija, kot so organizatorji iz Turističnega društva Tuhinjska dolina poimenovali ta dogodek, so pozdravili tudi mag. Matej Tonin, poslanec v DZ RS, Slavko Poglajen, župan Občine Komenda, in Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik.

Vabimo Vas tudi k ogledu foto reportaže s tega slovesnega dogodka v počastitev 25. letnice slovenske državnosti.

Domovina je ena, nam vsem podarjena, naš skupni dom, in si zasluži najlepšo hvalnico poeta, a ker to nisem, ji podarjam le skromne besede hvaležnosti in ljubezni, kot  jih čutimo v srcu njeni zvesti sinovi in hčere.

V teh dneh se zbiramo ob kresovih, da se, ob ohranjanju in obujanju slovenske tradicije dogodkov, ki so naše prednike medsebojno povezovali, poveselimo in družimo, saj nam naznanjajo, da je prišlo poletje in da naša domovina praznuje svoj rojstni dan. Kres na kresno noč naj bi soncu na vrhuncu njegove moči priskrbel dovolj toplote za prihodnje mesece, ko se dnevi prično krajšati in noči daljšati. Praznovanje izhaja še iz poganskih časov, iz vere, da življenje izhaja iz Sonca in zato so ljudje hoteli Soncu ohraniti moč in mu jo pomnožiti. V ta namen so prižigali kresove. V krščanstvu se v tem času praznuje rojstvo Janeza Krstnika, ki se je rodil pol leta pred Kristusom in s svojim delovanjem Njemu pripravljal pot.

Mihael Novak (foto Matevž Skamen)Mihael Novak slavnostni govornik v Snoviku (foto Matevž Skamen)

V času kresne noči pa se je tudi uresničil tisočletni sen slovenskega naroda – živeti v lastni državi in 25. junija 1991 se je rodila naša domovina Slovenija.

Po prvih demokratičnih  večstrankarskih volitvah v Slovenijipo več kot pol stoletja, v aprilu leta 1990, in zmagi Demokratične opozicije Slovenije je v Demosu  zelo hitro dozorel cilj o osamosvojitvi Slovenije, ki je dobil v skupščini tudi podporo opozicije. Na osnovi pravice naroda do samoodločbe je skupščina odločila, da o usodi Slovenije na plebiscitu odločajo vsi njeni državljani.

Tako se je 23. decembra 1990 na plebiscitu o samostojnosti Slovenije kar 88,5 odstotkov vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih volivcev odločilo za samostojno Slovenijo in s tem zavezalo vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta, da v pol leta pripravi osamosvojitveno zakonodajo. Odločitev je obenem zagotovila potrebno mednarodno legitimnost projekta, saj so bili vsi mednarodni odločevalci proti razpadu Jugoslavije. Le v tem času do plebiscita smo bili priča resnični enotnosti slovenske politike, saj smo projekt  osamosvojitve promovirali vsi. 25. junija 1991 je slovenska skupščina razglasila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije, zvečer istega dne pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Slovenija je po razglasitvi samostojnosti prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast slovenske samostojnosti ni priznala in prišlo je do oboroženih spopadov. Slovenska vojska in policija sta ob podpori državljanov v vojni za Slovenijo zmagali.

Po veličastni zmagi v vojni za Slovenijo so sledila velika prizadevanja za mednarodno priznanje in seveda prva priznanja.

Nepogrešljivo vlogo so pri tem opravili naši rojaki po vsem svetu, saj so postali ambasadorji nove države Slovenije in s svojimi povezavami ter ugledom in vplivom dosegli, da so vlade njihove druge domovine priznale matično domovino Slovenijo. Za njihovo ljubezen in zvestobo, jim moramo biti vedno hvaležni. Tako je 15. januarja 1992 Slovenijo priznala tudi Evropska skupnost, predhodnica današnje Evropske Unije, 22. maja istega leta pa je Slovenija postala še 176. članica OZN.

Vse kar smo skupaj dosegli je izreden uspeh, saj so sanje, za katere so naši predniki umirali, postale resničnost. To našo zgodovino moramo spoštovati, ceniti, se je spominjati in jo tudi počastiti. Nikoli ne smemo pozabiti naše preteklosti, sicer ne bomo razumeli sedanjosti in tudi ne bomo odgovorni do naše prihodnosti. Nobena skupnost pa ni dana enkrat za vselej. Oblikujemo jo ljudje, ki prihajamo vanjo in za vsakogar nastopi tudi čas, ko mora oditi. Pomembno je, da se ne sprašujemo, kaj bo država naredila za nas, marveč, kot je že pred 55 leti dejal legendarni ameriški predsednik Kennedy, kaj lahko vsak od nas sam stori za svojo domovino.

Celoten svet, Evropa, in Slovenija z njim še posebej, se trenutno nahaja v nekem stanju negotovosti, notranje razdeljenosti, brezizhodnosti in malodušja, češ nastopili so slabi časi. A že pred več kot 150 leti je eden največjih Slovencev, modri škof, blaženi A. M. Slomšek, na tak izziv odgovoril: »Časi niso ne slabi in ne dobri, časi so taki kakršni smo ljudje.« Mi pa v svojem življenju tako radi vemo česa vse nimamo, tudi če tega sploh ne potrebujemo ali nam celo škoduje, in tako težko vidimo, kaj vse nam je dano in imamo na razpolago in s čimer lahko gradimo svojo nadaljnjo pot. Odziv na okoliščine življenja je vedno naša odgovornost. Vsi skupaj moramo spoznati, da rešitve problemov niso zunaj nas, ampak so v resnici odvisne od nas samih in je kriza zato tudi priložnost, da svojo pot popravimo.

Ob ponosu na prehojeno pot je odločilen naš pogled v prihodnost. Vsi vemo, da so številni problemi sodobne družbe postali bolj zapleteni, kot so bili pred leti, da se spopadamo z veliko večjimi težavami, kot so se generacije naših očetov. Pri tem imam v mislih naše politične, razvojne, gospodarske, demografske, energetske in okoljske probleme, ki so ob velikem pomanjkanju novih delovnih mest in še zlasti vrednot ter etičnega ravnanja v družbi, še težje ustrezno rešljivi.

Prepričan sem, da bomo končno, s prav takim pogumom, odločnostjo in zaupanjem, s kakršnim smo postavljali našo drago samostojno Slovenijo, spet stopili skupaj, se poenotili in v spoštovanju, v medsebojnem sodelovanju ter solidarnosti odgovorno gradili stabilnejšo družbo prihodnosti, temelječo na znanju, vrednotah in etičnem ravnanju posameznika. Menim, da je prihodnost lahko samo takšna, ali pa je sploh ne bo.

V družbi ni možno resnično sožitje brez duhovnih temeljev. Od česa naj sploh živimo, če ne bi bilo več zavzemanja za resnico, pravičnost, solidarnost in ljubezen! Zdi se, kot da to danes morda celo najbolj potrebujemo. Verjamem v našo preudarnost, v zavezanost predati prihajajočemu rodu vse, kar nam je bilo podarjeno in z žrtvami pridobljeno, da bo tod v raju pod Triglavom vedno živel slovenski rod, ljubil svojo domovino Slovenijo, pel slovenske pesmi ter na temelju duhovnih in kulturnih izročil ohranjal dostojanstvo človeka in  življenja.

Verjemimo v boljši svet in se vsak dan svojega življenja zanj tudi prizadevajmo! Kar bomo sejali, bomo prej ali slej tudi želi! Za spremembe se je potrebno boriti, a svoj narod in domovino istočasno vedno tudi ljubiti. Ljubiti svoj narod pomeni sprejeti vse njegove sestavne dele: zgodovino, dobre in slabe plati preteklosti, ljudi, jezik, kulturo, pomeni odkriti narodove vrednote, se zanje razdajati in jim služiti. Slovenski narod se je kot celotna Evropa izoblikoval na temelju krščanskih vrednot in humanizma in te vrednote moramo znova odkriti, kajti drevo brez korenin se posuši in izgubi svojo življenjsko moč.

Nikakor ne smemo pozabiti na preproste, a bistvene vrednote: dom, družina, domovina, vera, mir, dobrota, spoštovanje, pravičnost, poštenost, sočutje, iskrenost in sodelovanje. Ostati moramo zvesti resnici in delati to, kar je prav in ne to, kar drugim ugaja ali prinaša osebne koristi.

Ob Dnevu državnosti, prazniku tvoje, moje in naše domovine Slovenije vsem iskreno čestitam z željo, da bi v sebi vedno zmogli najti moč za sodelovanje in vztrajno prizadevanje za skupno dobro in srečo nas samih in soljudi.

Naj praznovanje v nas prebudi hrepenenje po resnični sreči in izpolnjenem človeškem življenju, ki je pozorno in sočutno do ljudi okrog sebe in ki v temine sodobnega sveta prižiga luč upanja za boljši svet. 

Fotografije: Matevž Skamen

Tagi/značke: Matej Tonin Matej Slapar Mihael Novak Slavko Poglajen Terme Snovik MPZ Mavrica Prvo slovensko pevsko društvo Lira Godba Komenda