Čas počasi briše

Objavljeno: .

Društvo Demos na Kamniškem je s finančno pomočjo občin Kamnik in Komenda izdalo novo knjigo z naslovom "Čas počasi briše: Pričevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda".

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je predlagal, da se 23. avgust obeležžuje kot dan spomina na žžrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režžimov.

ŠŠtudijski center za narodno spravo, ki ga je leta 2008 ustanovila Vlada Republike Slovenije, vsako leto pripravi v počastitev tega dne prireditev, posvečeno določeni skupini ljudi ali dogodku iz slovenske zgodovine. Drušštvo Demos na Kamnišškem je bilo leta 2012 soorganizator osrednje slovenske prireditve, ki je potekala v Urššulinskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku in je bila posvečena mobilizirancem v nemšško vojsko.

Knjiga je na zalogi, cena 20 EUR. Naročila sprejemamo na
tel. 041 663 482 (Leon)
in 041 759-051 (Igor)
ter na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Z nakupom knjige boste podprli naše nove projekte in raziskave polpretekle zgodovine na Kamniškem.

Prireditve so se udeležžili tudi nekdanji mobiliziranci iz kamnišške in komendske občine in njihovi sorodniki. Nekateri od njih so žželeli, da bi jim pomagali pri zapisu njihovih spominov. Takrat smo se odločili, da se začnejo zbirati pričevanja šše žživečih kamnišških in komendskih mobilizirancev, pisma, dnevniki, fotografsko gradivo, spomini sorodnikov in znancev na padle ali izginule mobilizirance, saj smo prepričani, da brez vedenja, kaj se je dogajalo, poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi uspeššne in mirne prihodnosti. Mobiliziranci v nemšško vojsko predstavljajo značilen primer, kako sta najprej nacistična in v nadaljevanju komunistična totalitarna oblast zaznamovali njihovo žživljenjsko usodo.

Drušštvo Demos na Kamnišškem je imenovalo urednišški odbor, ki sta ga vodila dr. Marjeta Humar in mag. Igor Podbrežžnik. Delo je bilo zahtevno. Najprej je bilo potrebno poiskati šše žživeče mobilizirance, ki so bili pripravljeni izpovedati svoje spomine in so dovolili, da se ti zapiššejo in objavijo, ter poiskati sorodnike žže umrlih, padlih ali izginulih mobilizirancev, ki hranijo dnevnike ali druge zapise mobilizirancev, njihova pisma, fotografije, dokumente. Del prispevkov pa je nastal na podlagi šše žživega spomina na mobilizirance.