Tomsic letak

Razstava France Tomšič in njegov čas, ki sta jo pripravila Igor Zemljič, višji bibliotekar, vodja knjižnice na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, in Marta Lavrič Tomšič, univ. dipl. soc., postavila pa sta jo Janez Repanšek  in Leon Pirman, bo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik zaradi izrednega zanimanja na ogled še vsaj do sredine meseca maja 2017.

 

Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (Druzina.si)Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakob vabita na predavanje NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR, EDEN OD OČETOV SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI bo v petek, 28. aprila 2017, ob 19. 30 uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.Pomemben del naše zgodovine bo predstavil msgr. dr. ANTON JAMNIK,  pomožni škof ljubljanske nadškofije, izredni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani.

V   a   b   i   m   o

Vas na predavanje

NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR,

EDEN OD OČETOV

SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI,

ki bo v petek, 28. aprila 2017, ob 19. 30 uri

v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.

Pomemben del naše zgodovine bo predstavil

msgr. dr. ANTON JAMNIK,

pomožni škof ljubljanske nadškofije, izredni profesor na Teološki fakulteti

v Ljubljani. 

Srečanje s Slovenci na avstrijskem Koroškem

13. maja 2017 vabimo na romanje po Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem. Romanje je pripravil Vido Kregar, vodil pa ga bo Stanko Trap, župnik v Marijini cerkvi v Bistrici na Zilji, ki sta pripravila naslednji program.

Namen romanja: srečanje s Slovenci na Koroškem 

Prijava: Prijavite se do 1. maja na telefon 031 564 705 (Marjeta Humar), ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., ali vrzite listek s prijavo  v poštni nabiralnik Društva sv. Jakoba v Frančiškanski cerkvi v Kamniku. 

Plačilo: 30 evrov je treba poravnati do 5. maja: vrzite kuverto z denarjem in svojim imenom v poštni nabiralnik Društva sv. Jakoba v Frančiškanski cerkvi v Kamniku ali pa denar oddajte Marjeti Humar, Vidu Kregarju ali Leonu Pirmanu (Demos). 

Na skupno pot in romanje vabita

Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakoba.

Jožef Pavlič: Prelomna leta v Komendi

Objavljeno: .

»Molimo za zdravo pamet« je napisal arhitekt Jože Plečnik na pomnik žrtvam prve svetovne vojne v Komendi.Na dan prihajajo nove in nove zgodbe, pričevalcev pa je vedno manj, ker jih zasipa lopata njihovemu bivanju na zemlji odmerjenih let. Kar pa zapišejo in povedo, je spomin in opomin obenem. Spomin, kako je bilo zares hudo, opomin pa, da se kaj takega ne sme več zgoditi.

Društvo Demos na Kamniškem je leta 2013 izdalo pretresljive zapise in pričevanja mož in fantov z območja sedanje kamniške in komendske občine, ki so jih nemški okupatorji prisilno mobilizirali v svoje vojaške enote in so se med drugo svetovno vojsko bili na raznih nemških bojiščih širom Evrope. Tej knjigi je dalo zelo pomenljiv naslov: Čas počasi briše. Da je tako, pričuje tudi druga knjiga z naslovom Prelomna leta. V njej 18 avtorjev oz. zapisovalcev zgodb razkriva, kaj se je žalostnega, bolje povedano tragičnega, dogajalo med drugo svetovno vojno in tik po njej na območjih omenjenih občin. Izdal jo je prav tako Demos, uredila mag. Igor Podbrežnik in dr. Marjeta Humar z uredniškim odborom, v njej pa so, tako kot v prvi, po desetletjih molka spregovorili »prizadeti« sami, njihovi sorodniki in prijatelji ter drugi, ki menijo, da te strahote ne smejo biti pozabljene, so tudi, naj bo takšen ali drugačen, slovenski  spomin na tiste tragične dni in leta.

Ta spomin so pri predstavitvi knjige Prelomna leta 3. marca zvečer v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku obudili urednika knjige, projicirani in povedani izvlečki iz zapisa vsakega avtorja ter prebrani odlomki vsakega pisca zgodb, nazadnje pa, »v živo«, navzoči pisci. Nabito polna dvorana udeležencev predstavitve knjige je dobesedno dihala in trpela s povedanim, najprej pa zapisanim. Anton Stele, eden izmed piscev v knjigi, ki je videl, kako so partizani po koncu druge svetovne vojne gnali Neslovence skozi Kamnik na morišče v Kamniški Bistrici, je ob koncu predstavitve knjige izdajatelja knjige Prelomna leta povabil, naj izda še tretjo knjigo, v njej pa naj bo zapisano, kaj so hudega doživljali ljudje ne le tik po »osvoboditvi«, marveč v letih, ko je Slovencem krojil usodo komunistični režim, so se »zmagovalci« znašali nad »poraženci«.

Pretresljivo zgodbo o Mejačevih (Šprukovi) iz Komende je v rokopisu ohranila Marija-Ana Mrčela iz Žej, občina Komenda. V knjigi Čas počasi briše pa je objavila zgodbo njenega brata Ivana Juhanta, prisilno mobiliziranega v nemško vojsko, ki je za vedno ostal nekje na bojiščih v Ukrajini. Profesor France Pibernik iz Suhadol pri Komendi, raziskovalec zamolčanih pesnikov in pisateljev, nam v prispevku, ki ga je objavil v Prelomnih letih, pripoveduje o času osvoboditve izpod okupatorja ter začetkih življenja pod novo oblastjo. (Foto France Stele)

 

V knjigi, ki jo je vredno vzeti v roke zaradi pričevanj o usodah ljudi v času strahovlade nacistov in partizanskih likvidatorjev, so tudi tri zgodbe Komendčanov. Najbolj pretresljiva je zgodba Usode Mejačevih iz Komende (Šprukovih), ki jim je druga svetovna vojna vzela očeta Florijana, sin France je umrl v ruskem vojnem ujetništvu, sinova Tone in Janez neznano kje. Oče je bil v koloni pobitih v Kamniški Bistrici, po hudem mučenju in trpljenju ga je »rešil« strel v glavo. Njihovo pretresljivo zgodbo je v rokopisu ohranila Marija-Ana Mrčela iz Žej, umrla 3. 9. 2014.  

Spomini Cecilije Uranič iz Žej pod naslovom Moja brata, prisilno mobilizirana v nemško vojsko, bi sicer sodili v knjigo Čas počasi briše, za trajno pa jih je ohranila v novi knjigi. Tako lahko vnovič podoživimo čas nemške mobilizacije slovenskih fantov in mož v »Wehrmacht«, katere »žrtev« sta bila tudi Mihael in Franc Lužar.

Lužarjeva družina iz Žej pri Komendi pred II. svetovno vojno: Fotografijo hrani Cecilija Uranič roj. Lužar, ki na sliki stoji druga z leve, poleg nje pa stojita brata Mihael in Franc, ki sta bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko.

Tretja zgodba Prelomnost leta 1945 prof. Franceta Pibernika iz Suhadol pa nas, kot že letnica pove, povede v čas osvoboditve izpod okupatorja, prihoda hercegovske proletarske brigade v Suhadole (štab je bil prav v Bezlovi-Pibernikovi hiši) ter počasnega urejanja šolstva, kakor ga je doživljal dijak France, med vojno obiskovalec nemške »Hauptschule« v Kamniku, po vojni pa gimnazije v Kranju.

Na dan prihajajo nove in nove zgodbe, pričevalcev pa je vedno manj, ker jih zasipa lopata njihovemu bivanju na zemlji odmerjenih let. Kar pa zapišejo in povedo, je spomin in opomin obenem. Spomin, kako je bilo zares hudo, opomin pa, da se kaj takega ne sme več zgoditi.

Tagi/značke: France Pibernik prelomna leta čas počasi briše družina Lužar Cecilija Uranič Ana Marija Mrčela družina Špruk

demos zbornik cas pocasi brise blagoslov balantic tomsic njegov cas prelomna leta