Danica Zmrzlikar, predsednica Odbora za dodeljevanje štipendij Ustanove Petra Pavla Glavarja

danica zmrzlikarHvala vsem in poklon, da se odkrivajo dušo parajoča dejanja, prikrita povojnim generacijam, ki so ob teh dejstvih v času samostojnosti upravičeno globoko prizadete, s trpko bolečino v srcu, da so bile skozi takratni sistem zavedene, molk pa je bil edini garant ljudem, z vedenjem o teh zlodejanjih, da preživijo. Strah je vse do danes bil prisoten, najstarejšim se je zalezel v kosti in še danes ne spregovorijo. To potrjujejo izkustva. Res žalostno za naš narod in našo deželo, kamor bi morali posejati seme, ki bi obrodilo stoteren sad v veselje in zadovoljstvo vseh Slovencev. Zdaj pa pretreseni spremljamo sadove sejalcev groze. Z Bogom.

 

Društvo sv. Jakob Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabijo na večer KAMNIŠKE ZGODBE, ki bo v petek, 25. avgusta 2017, ob 20. uri na vrtu Frančiškanskega samostana v Kamniku (ob slabem vremenu v dvorani Frančiškanskega samostana).

Z besedo in glasbo bodo pripovedovalci obudili stare zgodbe, ki so jih slišali od staršev, starih staršev, sosedov ….

Pripovedovali bodo: Ivan Nograšek iz Tunjic, Jože Keršič iz Motnika, Verena vidrih Perko iz Mekinj, Ljuba Lajmiš iz Zgornjega Tuhinja, Anže Slana iz Tunjic in Ljoba Jenče iz Cerknice.

Ljoba Jenče bo zapela tudi nekaj balad ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika.

Pripovedi bo povezovala Breda Podbrežnik Vukmir.

Vljudno vabljeni. Vstopnine ni.

 

Jože Erčulj: Vloga Franceta Tomšiča v sindikalnem gibanju

Objavljeno: .

Vloga Franceta Tomšiča v sindikalnem gibanju

France Tomšič je vrsto let delal v Nemčiji, kjer se je dodobra spoznal s sindikalnim delom in s temeljnimi demokratičnimi postulati. Po vrnitvi v domovino in zaposlitvi v Litostroju je nenehno iskal ugoden trenutek, da bi demokratično miselnost tudi na področju sindikalnega organiziranja prenesel na naša tla. Prvi tak ugoden trenutek je bil ob spontani litostrojski stavki (leta 1987), ko je v Cankarjevem domu prevzel vodenje stavke in ustanovil stavkovni odbor. Toda čas takrat še vedno ni bil dovolj zrel, saj so se morale zgoditi spremembe po Evropi, da bi se lahko miselnost začela spreminjati tudi pri nas. Razmere v Evropi so se spremenile v začetku 90. let, ko je padel berlinski zid, v državah vzhodnega bloka pa se je razkrajal režim. Osmega marca 1990 so bile prve demokratične parlamentarne volitve. Po kreiranju pluralnega demokratičnega parlamenta je prišlo tudi do zakonite razpustitve bivšega zmonopoliranega sindikata. 30. marca 1990 je France s somišljeniki v hotelu Slon ustanovil Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije – ZNSS, ki se je kasneje preimenovala v KNSS – Neodvisnost z marjetico kot logotipom. Kljub izvedenim prvim demokratičnim volitvam pa se miselnost ni spremenila čez noč. Zato so bila temeljna izhodišča KNSS za tedanji čas izjemno smelo in hrabro zapisana. Navedli smo, da se bomo zavzemali za večstrankarsko parlamentarno demokracijo z dosledno delitvijo med zakonodajno, sodno in izvršno oblastjo; za pravno samostojno in suvereno Republiko Slovenijo, kjer bodo državljani imeli izvirno pravico odločanja o političnih, gospodarskih in drugih povezavah z narodi Evrope; za dosledno spoštovanje človekovih državljansko-političnih in ekonomsko-socialnih pravic, vključno z osnovnimi pravicami in svoboščinami za narodne manjšine; za čimprejšnjo vključitev Republike Slovenije v Evropo; za ukinitev izpostave industrijske policije (tu govorimo o delavski kontroli in vohunski SDV); za soodločanje pri pomembnih gospodarskih in socialnih zadevah. Tudi programska načela KNSS so tlakovala pot demokratičnosti sindikatov, ki je bila dotlej popolna neznanka v Sloveniji. Navedli smo namreč, da podpiramo reforme, s katerimi se omogoča kvalitetna rast, večja kvaliteta življenja in produktivno zaposlovanje; da se zavzemamo za aktivno politiko in materialno podporo države pri zagotavljanju sredstev za odpiranje novih delovnih mest ter za različne oblike zaposlovanja in samozaposlovanja; da se zavzemamo za uresničevanje pravic delavcev na osnovi dela, določenih z zakoni, s kolektivnimi pogodbami in akti podjetja. Sindikalno gibanje, ki ga je začel France Tomšič, je imelo močno vlogo pri preoblikovanju miselnosti ljudi, pri postavljanju prvih obrisov demokratičnosti sistema. To sindikalno gibanje je imelo tudi v osamosvojitvenih časih izjemno vlogo, čeprav se o tem ne sliši veliko. Stari sindikat, kjer je vodstva nastavila komunistična partija, je v času vladanja Demosa na vse načine poizkušal destabilizirati Slovenijo z organiziranjem stavk (učiteljskih, zdravniških, kovinarskih itd.). Tomšiču gre zahvala, da je vrsto načrtovanih stavk preprečil s pogajanji, pogovori … Čeprav je KNSS – Neodvisnost na organizacijski ravni rastla (povezovanje po regijah, panogah, kar se je gradilo postopno ...), je prišel čas, ko je sedem boljševikov pučistov, predsednikov regij, najožjih sodelavcev Franceta Tomšiča, pod pretvezo, da sindikat vodi avtoritativno, prekinilo njegovo ustvarjalno sindikalno pot in ga leta 1997 odstavilo. Nad tem je bil zelo razočaran. Večkrat je omenil: »Če bi takrat, ko sem se boril proti boljševikom, vedel, da se bodo dogajale take stvari, se v to ne bi spustil.« Z odstranitvijo Tomšiča v letu 1997 sta sindikalni pluralizem in sindikalna demokracija odšla s slovenskega prizorišča.

Tagi/značke: France Tomšič Litostrojska stavka simpozij Jože Erčulj Sindika KNSS Neodvisnost stavka

demos zbornik cas pocasi brise blagoslov balantic tomsic njegov cas prelomna leta