Tomsic letak

Razstava France Tomšič in njegov čas, ki sta jo pripravila Igor Zemljič, višji bibliotekar, vodja knjižnice na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, in Marta Lavrič Tomšič, univ. dipl. soc., postavila pa sta jo Janez Repanšek  in Leon Pirman, bo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik zaradi izrednega zanimanja na ogled še vsaj do sredine meseca maja 2017.

 

Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (Druzina.si)Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakob vabita na predavanje NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR, EDEN OD OČETOV SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI bo v petek, 28. aprila 2017, ob 19. 30 uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.Pomemben del naše zgodovine bo predstavil msgr. dr. ANTON JAMNIK,  pomožni škof ljubljanske nadškofije, izredni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani.

V   a   b   i   m   o

Vas na predavanje

NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR,

EDEN OD OČETOV

SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI,

ki bo v petek, 28. aprila 2017, ob 19. 30 uri

v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.

Pomemben del naše zgodovine bo predstavil

msgr. dr. ANTON JAMNIK,

pomožni škof ljubljanske nadškofije, izredni profesor na Teološki fakulteti

v Ljubljani. 

Srečanje s Slovenci na avstrijskem Koroškem

13. maja 2017 vabimo na romanje po Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem. Romanje je pripravil Vido Kregar, vodil pa ga bo Stanko Trap, župnik v Marijini cerkvi v Bistrici na Zilji, ki sta pripravila naslednji program.

Namen romanja: srečanje s Slovenci na Koroškem 

Prijava: Prijavite se do 1. maja na telefon 031 564 705 (Marjeta Humar), ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., ali vrzite listek s prijavo  v poštni nabiralnik Društva sv. Jakoba v Frančiškanski cerkvi v Kamniku. 

Plačilo: 30 evrov je treba poravnati do 5. maja: vrzite kuverto z denarjem in svojim imenom v poštni nabiralnik Društva sv. Jakoba v Frančiškanski cerkvi v Kamniku ali pa denar oddajte Marjeti Humar, Vidu Kregarju ali Leonu Pirmanu (Demos). 

Na skupno pot in romanje vabita

Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakoba.

Jože Erčulj: Vloga Franceta Tomšiča v sindikalnem gibanju

Objavljeno: .

Vloga Franceta Tomšiča v sindikalnem gibanju

France Tomšič je vrsto let delal v Nemčiji, kjer se je dodobra spoznal s sindikalnim delom in s temeljnimi demokratičnimi postulati. Po vrnitvi v domovino in zaposlitvi v Litostroju je nenehno iskal ugoden trenutek, da bi demokratično miselnost tudi na področju sindikalnega organiziranja prenesel na naša tla. Prvi tak ugoden trenutek je bil ob spontani litostrojski stavki (leta 1987), ko je v Cankarjevem domu prevzel vodenje stavke in ustanovil stavkovni odbor. Toda čas takrat še vedno ni bil dovolj zrel, saj so se morale zgoditi spremembe po Evropi, da bi se lahko miselnost začela spreminjati tudi pri nas. Razmere v Evropi so se spremenile v začetku 90. let, ko je padel berlinski zid, v državah vzhodnega bloka pa se je razkrajal režim. Osmega marca 1990 so bile prve demokratične parlamentarne volitve. Po kreiranju pluralnega demokratičnega parlamenta je prišlo tudi do zakonite razpustitve bivšega zmonopoliranega sindikata. 30. marca 1990 je France s somišljeniki v hotelu Slon ustanovil Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije – ZNSS, ki se je kasneje preimenovala v KNSS – Neodvisnost z marjetico kot logotipom. Kljub izvedenim prvim demokratičnim volitvam pa se miselnost ni spremenila čez noč. Zato so bila temeljna izhodišča KNSS za tedanji čas izjemno smelo in hrabro zapisana. Navedli smo, da se bomo zavzemali za večstrankarsko parlamentarno demokracijo z dosledno delitvijo med zakonodajno, sodno in izvršno oblastjo; za pravno samostojno in suvereno Republiko Slovenijo, kjer bodo državljani imeli izvirno pravico odločanja o političnih, gospodarskih in drugih povezavah z narodi Evrope; za dosledno spoštovanje človekovih državljansko-političnih in ekonomsko-socialnih pravic, vključno z osnovnimi pravicami in svoboščinami za narodne manjšine; za čimprejšnjo vključitev Republike Slovenije v Evropo; za ukinitev izpostave industrijske policije (tu govorimo o delavski kontroli in vohunski SDV); za soodločanje pri pomembnih gospodarskih in socialnih zadevah. Tudi programska načela KNSS so tlakovala pot demokratičnosti sindikatov, ki je bila dotlej popolna neznanka v Sloveniji. Navedli smo namreč, da podpiramo reforme, s katerimi se omogoča kvalitetna rast, večja kvaliteta življenja in produktivno zaposlovanje; da se zavzemamo za aktivno politiko in materialno podporo države pri zagotavljanju sredstev za odpiranje novih delovnih mest ter za različne oblike zaposlovanja in samozaposlovanja; da se zavzemamo za uresničevanje pravic delavcev na osnovi dela, določenih z zakoni, s kolektivnimi pogodbami in akti podjetja. Sindikalno gibanje, ki ga je začel France Tomšič, je imelo močno vlogo pri preoblikovanju miselnosti ljudi, pri postavljanju prvih obrisov demokratičnosti sistema. To sindikalno gibanje je imelo tudi v osamosvojitvenih časih izjemno vlogo, čeprav se o tem ne sliši veliko. Stari sindikat, kjer je vodstva nastavila komunistična partija, je v času vladanja Demosa na vse načine poizkušal destabilizirati Slovenijo z organiziranjem stavk (učiteljskih, zdravniških, kovinarskih itd.). Tomšiču gre zahvala, da je vrsto načrtovanih stavk preprečil s pogajanji, pogovori … Čeprav je KNSS – Neodvisnost na organizacijski ravni rastla (povezovanje po regijah, panogah, kar se je gradilo postopno ...), je prišel čas, ko je sedem boljševikov pučistov, predsednikov regij, najožjih sodelavcev Franceta Tomšiča, pod pretvezo, da sindikat vodi avtoritativno, prekinilo njegovo ustvarjalno sindikalno pot in ga leta 1997 odstavilo. Nad tem je bil zelo razočaran. Večkrat je omenil: »Če bi takrat, ko sem se boril proti boljševikom, vedel, da se bodo dogajale take stvari, se v to ne bi spustil.« Z odstranitvijo Tomšiča v letu 1997 sta sindikalni pluralizem in sindikalna demokracija odšla s slovenskega prizorišča.

Tagi/značke: France Tomšič Litostrojska stavka simpozij Jože Erčulj Sindika KNSS Neodvisnost stavka

demos zbornik cas pocasi brise blagoslov balantic tomsic njegov cas prelomna leta