Tomsic letak

Razstava France Tomšič in njegov čas, ki sta jo pripravila Igor Zemljič, višji bibliotekar, vodja knjižnice na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, in Marta Lavrič Tomšič, univ. dipl. soc., postavila pa sta jo Janez Repanšek  in Leon Pirman, bo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik zaradi izrednega zanimanja na ogled še vsaj do sredine meseca maja 2017.

 

Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (Druzina.si)Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakob vabita na predavanje NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR, EDEN OD OČETOV SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI bo v petek, 28. aprila 2017, ob 19. 30 uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.Pomemben del naše zgodovine bo predstavil msgr. dr. ANTON JAMNIK,  pomožni škof ljubljanske nadškofije, izredni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani.

V   a   b   i   m   o

Vas na predavanje

NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR,

EDEN OD OČETOV

SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI,

ki bo v petek, 28. aprila 2017, ob 19. 30 uri

v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.

Pomemben del naše zgodovine bo predstavil

msgr. dr. ANTON JAMNIK,

pomožni škof ljubljanske nadškofije, izredni profesor na Teološki fakulteti

v Ljubljani. 

Srečanje s Slovenci na avstrijskem Koroškem

13. maja 2017 vabimo na romanje po Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem. Romanje je pripravil Vido Kregar, vodil pa ga bo Stanko Trap, župnik v Marijini cerkvi v Bistrici na Zilji, ki sta pripravila naslednji program.

Namen romanja: srečanje s Slovenci na Koroškem 

Prijava: Prijavite se do 1. maja na telefon 031 564 705 (Marjeta Humar), ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., ali vrzite listek s prijavo  v poštni nabiralnik Društva sv. Jakoba v Frančiškanski cerkvi v Kamniku. 

Plačilo: 30 evrov je treba poravnati do 5. maja: vrzite kuverto z denarjem in svojim imenom v poštni nabiralnik Društva sv. Jakoba v Frančiškanski cerkvi v Kamniku ali pa denar oddajte Marjeti Humar, Vidu Kregarju ali Leonu Pirmanu (Demos). 

Na skupno pot in romanje vabita

Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakoba.

Dr. Stane Granda: Slovenska osamosvojitev in sindikalizem

Objavljeno: .

 

Slovenska osamosvojitev in sindikalizem

Veliki zgodovinski dogodki, slovenska osamosvojitev oziroma ustanovitev lastne slovenske države je gotovo največji v slovenski zgodovini, imajo pogosto, če že ne praviloma, velike pomanjkljivosti. Pri nastanku Republike Slovenije je to nedvomno odsotnost vsaj nekih osnovnih z njo povezanih gospodarskih in socialnih zamisli. Vsekakor se nam to danes zelo otepa.

Poglavitne zasluge za nastanek slovenske države pripisujemo slovenski kulturi oziroma njenim nosilcem. Ne mislimo rušiti ali zmanjševati pomena te trditve. Vsekakor pa je nekaj proces, ki traja desetletja in stoletja, nekaj pa je zgodovinski trenutek odločitve oziroma preloma s preteklostjo, ki ima tudi svojo predzgodovino in svojo dinamiko. Trenutek je nekakšna krona ali zaključek procesa, ki pa ima to pomanjkljivost, da se tako vsebinsko kot po ključnih nosilcih razmeroma hitro pozabi. Pri slovenski osamosvojitvi sta to nedvomno veliki štrajk delavcev Litostroja, za katerim je stal France Tomšič. Pod njegovim vodstvom je od 9. do 15. decembra 1987 5000 delavcev izreklo nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Zahtevali so ustanovitev neodvisnih sindikatov in ustanovili iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Naslednji izjemen dogodek je približno leto mlajši. 27. decembra 1988 so pod vodstvom Slavka Kmetiča začeli štrajkati slovenski strojevodje. S tem se je naše delavstvo vključilo v evropsko delavsko aktivnost, ki je bila sicer najbolj odmevna na Poljskem in v Romuniji, v manjši meri pa tudi v ostalih državah nekdanje ljudske demokracije. Spomnimo se samo stavke kosovskih rudarjev v Trepči in njene eksplozivne vsebine.

Za delavske nemire, za katere je bila namesto dotlej običajne kardeljanske sintagme »prekinitev dela« uporabljena beseda štrajk, ki je bila za oblast veliko bolj strašljiva kot vse govorance inteligence, tudi tako imenovane »prave«, »delavske«. Sicer že tako izvotljeno so jo načeli v njenem bistvu, ki je, čeprav vsebinsko lažno, še vedno služila za njeno legitimiranje navzven, za opravičevanje obstoja, vladanja … Država samoupravnega socializma, kjer je delavec največja vrednota, proti delavstvu, predvsem zaradi takratnih mednarodnih razmer, ni več zmogla aktivirati represije.

Zasluge delavcev so bile hitro pozabljene, tudi Tomšiča in Kmetiča, in tudi zato smo na socialnem področju tam, kjer smo. Vsekakor bi morala slovenska demokratična politika, že zaradi sebe in svoje uspešne prihodnosti, dlje časa sloneti na množičnosti. Tako v organizacijskem kot vsebinskem pogledu.

Tagi/značke: France Tomšič Stane Granda socialdemokracija

demos zbornik cas pocasi brise blagoslov balantic tomsic njegov cas prelomna leta