Danica Zmrzlikar, predsednica Odbora za dodeljevanje štipendij Ustanove Petra Pavla Glavarja

danica zmrzlikarHvala vsem in poklon, da se odkrivajo dušo parajoča dejanja, prikrita povojnim generacijam, ki so ob teh dejstvih v času samostojnosti upravičeno globoko prizadete, s trpko bolečino v srcu, da so bile skozi takratni sistem zavedene, molk pa je bil edini garant ljudem, z vedenjem o teh zlodejanjih, da preživijo. Strah je vse do danes bil prisoten, najstarejšim se je zalezel v kosti in še danes ne spregovorijo. To potrjujejo izkustva. Res žalostno za naš narod in našo deželo, kamor bi morali posejati seme, ki bi obrodilo stoteren sad v veselje in zadovoljstvo vseh Slovencev. Zdaj pa pretreseni spremljamo sadove sejalcev groze. Z Bogom.

 

Društvo sv. Jakob Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabijo na večer KAMNIŠKE ZGODBE, ki bo v petek, 25. avgusta 2017, ob 20. uri na vrtu Frančiškanskega samostana v Kamniku (ob slabem vremenu v dvorani Frančiškanskega samostana).

Z besedo in glasbo bodo pripovedovalci obudili stare zgodbe, ki so jih slišali od staršev, starih staršev, sosedov ….

Pripovedovali bodo: Ivan Nograšek iz Tunjic, Jože Keršič iz Motnika, Verena vidrih Perko iz Mekinj, Ljuba Lajmiš iz Zgornjega Tuhinja, Anže Slana iz Tunjic in Ljoba Jenče iz Cerknice.

Ljoba Jenče bo zapela tudi nekaj balad ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika.

Pripovedi bo povezovala Breda Podbrežnik Vukmir.

Vljudno vabljeni. Vstopnine ni.

 

Dr. Stane Granda: Slovenska osamosvojitev in sindikalizem

Objavljeno: .

 

Slovenska osamosvojitev in sindikalizem

Veliki zgodovinski dogodki, slovenska osamosvojitev oziroma ustanovitev lastne slovenske države je gotovo največji v slovenski zgodovini, imajo pogosto, če že ne praviloma, velike pomanjkljivosti. Pri nastanku Republike Slovenije je to nedvomno odsotnost vsaj nekih osnovnih z njo povezanih gospodarskih in socialnih zamisli. Vsekakor se nam to danes zelo otepa.

Poglavitne zasluge za nastanek slovenske države pripisujemo slovenski kulturi oziroma njenim nosilcem. Ne mislimo rušiti ali zmanjševati pomena te trditve. Vsekakor pa je nekaj proces, ki traja desetletja in stoletja, nekaj pa je zgodovinski trenutek odločitve oziroma preloma s preteklostjo, ki ima tudi svojo predzgodovino in svojo dinamiko. Trenutek je nekakšna krona ali zaključek procesa, ki pa ima to pomanjkljivost, da se tako vsebinsko kot po ključnih nosilcih razmeroma hitro pozabi. Pri slovenski osamosvojitvi sta to nedvomno veliki štrajk delavcev Litostroja, za katerim je stal France Tomšič. Pod njegovim vodstvom je od 9. do 15. decembra 1987 5000 delavcev izreklo nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Zahtevali so ustanovitev neodvisnih sindikatov in ustanovili iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Naslednji izjemen dogodek je približno leto mlajši. 27. decembra 1988 so pod vodstvom Slavka Kmetiča začeli štrajkati slovenski strojevodje. S tem se je naše delavstvo vključilo v evropsko delavsko aktivnost, ki je bila sicer najbolj odmevna na Poljskem in v Romuniji, v manjši meri pa tudi v ostalih državah nekdanje ljudske demokracije. Spomnimo se samo stavke kosovskih rudarjev v Trepči in njene eksplozivne vsebine.

Za delavske nemire, za katere je bila namesto dotlej običajne kardeljanske sintagme »prekinitev dela« uporabljena beseda štrajk, ki je bila za oblast veliko bolj strašljiva kot vse govorance inteligence, tudi tako imenovane »prave«, »delavske«. Sicer že tako izvotljeno so jo načeli v njenem bistvu, ki je, čeprav vsebinsko lažno, še vedno služila za njeno legitimiranje navzven, za opravičevanje obstoja, vladanja … Država samoupravnega socializma, kjer je delavec največja vrednota, proti delavstvu, predvsem zaradi takratnih mednarodnih razmer, ni več zmogla aktivirati represije.

Zasluge delavcev so bile hitro pozabljene, tudi Tomšiča in Kmetiča, in tudi zato smo na socialnem področju tam, kjer smo. Vsekakor bi morala slovenska demokratična politika, že zaradi sebe in svoje uspešne prihodnosti, dlje časa sloneti na množičnosti. Tako v organizacijskem kot vsebinskem pogledu.

Tagi/značke: France Tomšič Stane Granda socialdemokracija

demos zbornik cas pocasi brise blagoslov balantic tomsic njegov cas prelomna leta