Krekov filmski večer v Kamniku

Objavljeno: .

Rok Pisk, režiser dokumentarnega filma Samo začeti je trebaV petek, 23. februarja je bil v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku filmski večer posvečen Janezu Evangelistu Kreku. Dogodek so v krekovem združevalnem duhu pripravili člani Društva Demos na Kamniškem, Društva sv. Jakob in Socialne akademije iz Ljubljane.

Obiskovalci, ki so spet do zadnjega kotička napolnili frančiškansko dvorano, so si ogledali film Samo začeti je treba, režiserja Rok Piska, ki je nastal v produkciji Socialne akademije, uvodni referat pa je pripravil akademik zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je eden najvidnejših poznavalcev Janeza Evangelista Kreka.

Lani 8. oktobra je minilo sto let od smrti dr. Janeza Evangelista Kreka, enega največjih Slovencev. Tega dne se je tudi sklenilo Krekovo leto, ki se je začelo se je 27. novembra 2016 na 151. obletnico njegovega rojstva pri Sv. Gregorju nad Sodražico. V tem obdobju smo se Slovenci spominjali njegovih velikih del za slovenski narod in domovino. Krekovo leto je obrodilo tudi književna in filmska dela, ki obravnavajo življenje in delo tega velikega moža našega naroda.

Sicer pa je bil Krek povezan tudi z našimi kraji, saj je nekaj zgodnjih otroških let preživel v Komendi, kamor je bil Janezov oče Valentin poslan za učitelja in organista. Janezek je bil tudi očetov odličen učenec, vpisan v zlato knjigo.

 Predstavitve dokumentarnega filma se je udeležil tudi njegov režiser Rok Pisk, ki je povedal, da je film nastal v študijskem krožku. Dokler se ni priključil temu krožku, je o Janezu Evangelistu Kreku komaj slišal, kaj šele vedel, zakaj je ta mož tako pomemben. Je pa zelo hitro ponotranjil Krekovo misel: »Samo začeti je treba.« Ki je kasneje postala tudi ime filma. To misel je Krek ob več priložnostih podal kot skrivnost svojega dela, v filmu pa jo je zelo dobro razložil Ivan Oman, ko je dejal, da je Krek začel z delom tukaj in sedaj. Krek ni – kot nekateri drugi – govoril: »Ko bomo mi na oblasti, bo pa raj na zemlji.«

 Akademik zaslužni profesor dr. Janez Juhant je v daljšem referatu predstavil presek Krekovega delovanja. Izpostavil je Krekovo socialno delovanje, ki je imelo dva temelja: najprej osebno izkušnjo revščine in čudovit zgled, kako se z njo soočati, s strani njegove mame; potem pa tudi študij na Dunaju, kjer je spoznal temelje teh problematik ter odgovor, ki ga je Cerkev podala nanje z okrožnico Rerum novarum papeža Leona XIII. Predstavil je, da se je od konca 19. stoletja družbeni nauk Cerkve ves čas razvijal, poseben poudarek pa so mu dale okrožnice sv. Janeza Pavla II. Tako je tudi dane pod papežem Frančiškom. Še posebej je morda zanimivo, kako počasi se odziva cerkev na družbeno stvarnost, kar je Krek kot del cerkvene hierarhije sicer moral spoštovati, pa vendar je ni v celoti upošteval. Gre namreč za to, kar smo lahko slišali v enem intervjujev v filmu, da je okrožnica Rerum novarum izšla skoraj 50 let za Marxovim Komunističnim manifestom. Skoraj 50 let več od Marxa je Cerkev rabila, da je zaznala in odgovorila na delavsko vprašanje. Ob hitrih spremembah je tako nujno tudi osebno razločevanje, ki pa prav tako potrebuje temelje. Krek se nastajajočemu delavstvu namreč ni bil pripravljen odpovedati, tudi za ceno neposlušnosti.

Po vrnitvi z Dunaja je Krek na 1. slovenskem katoliškem shodu 1892 dejal, da delavcem ne dajemo milosti, ampak pravico. Ni nekaj nezasluženega, kar bi delodajalec iz lastne dobre volje dal delavcu, kakor oče sinu. Delodajalec potrebuje delo in ga mora po pravični ceni kupiti od delavca. In delavci tudi brez sramu lahko imajo lastnino, je menil Krek.

Akademik dr. Juhant je tudi izpostavil bitko posameznika proti sistemu, v kateri je tudi Krek dobro začutil, kako nemočen je posameznik znotraj sistema. Brez neke zaslombe v skupnosti, brez »angela varuha«, hitro postanemo enostavna tarča manipulacij. Zato je delal na združevanju in uspelo mu je v komaj 20-tih letih vzpostaviti mrežo kar 400 zadrug, poleg tega pa še številna društva in organizacije! Združevanje pomaga posamezniku, za oblast pa vedno predstavlja določeno tveganje. Kar je veljalo v Krekovem času in velja tudi danes. To so izpostavili tudi nekateri intervjuvanci iz Piskovega filma.

Tu nam je lahko, tako je povedala dr. Marjeta Humar, ko je z izbranimi besedami zaključila filmski večer, Krek spet za zgled v današnji družbeni situaciji, ko je potrebno ne le samo začeti delovati za družbene spremembe, ampak goreti za to idejo. Zato velja slediti Krekovi ljubezni do naroda, ki je bila skoraj nekaj mističnega. O čemer je v filmu spregovoril pater Branko Cestnik, ko omenil Krekovo strast, s katero je želel pomagati ljudem, da bi jim bilo bolje.

Obiskovalci filmskega Krekovega večera, ki so spet povsem napolnili dvorano Frančiškanskega samostana v Kamniku, so bili nad videnim in slišanim navdušeni. Že sam študijski krožek, v katerem je nastal dokumentarec »Samo začeti je treba«, je bil že sam po sebi zelo krekovski, saj so se v njem združili ljudje povsem različnih profilov: od univerzitetnih profesorjev do multimedijskih navdušencev, od zgodovinarjev do ljudi, ki jim je Krek preprosto blizu. V pripravo filma so vložili ogromno prostovoljnih ur, ki so bile potrebne za študij, brskanje po arhivih, za snemanja, pretipkavanja in pisanja avtorske glasbe. Kot je povedal režiser Pisk, je vsak od njih nekaj prinesel in vsak je nekaj tudi dobil. Tudi zbrani na kamniškem Krekovem večeru smo odšli z novim znanjem. Spoznali smo človeka, ki je bil desetletja zamolčan. O njem namreč v šoli še danes ne učijo. Škoda! Pa bi bilo koristno za napredek naše skupnosti.

Foto: M. Skamen

Tekst: Igor Podbrežnik

 

Tagi/značke: JanezJuhant Frančiškanski samostan Kamnik Samo začeti je treba filmski večer Socialna akademija Janez Evangelist Krek Janko Korošec Rok Pisk

demos zbornik cas pocasi brise blagoslov balantic tomsic njegov cas prelomna leta