Simon Lorber: Sloveniji na predvečer dneva državnosti

Objavljeno: .

Na današnji praznik rojstva Janeza Krstnika in na predvečer dneva državnosti je naš pogled usmerjen najprej v našo preteklost. Praznik  obhajamo ob 100. obletnici začetka soške fronte, kjer so v nesmislu vojne umirali naši dedje in pradedje. Spominjamo se tudi 70-letnice konca II. svetovne vojne in morije, ki je sledila, ki je v naš prostor zarezala z vso ostrino, tako da nas rane še danes skelijo.

 

Zdi se, da slovenske razdvojenosti še kar ni konec. In dokler bodo v naši zavesti kar počez nekateri heroji drugi pa izdajalci, bomo ujeti v ta gordijski vozel preteklosti. V našo zavest morajo poleg drugih vstopiti tudi ljudje kot so bili npr. bl. Alojzij Grozde, France Balantič, Angela Vode…

Slovenec ni bil nikoli intimno povezen s kljukastim križem. Če je z njim sodeloval, je bil v to prisiljen. Pred 24-imi leti smo z zastave odstranili simbol drugega totalitarizma, rdečo zvezdo. Čas bi bil, da jo tudi iz naših glav in src.

Ob vsej tragiki preteklosti mi na misel prihajajo besede Toneta Ferenca:

Jaz tokrat praznoval ne bom

ne konca vojne in ne zmage;

zaprl se bom v svoj tihi dom

in molil za Slovence svoje drage.

 

Za njih bom molil, ki so nekoč

bili rdeči, beli, plavi

in vsak v svobodo svojo zroč,

izginili v gorja poplavi.

 

Naj »lux perpetua« zdaj sveti vsem,

ki v breznih in grobovih spijo,

in »requiem aeterna« njih kostem,

kjerkoli trhle še ležijo.

Za domovino prosimo na praznik rojstva Janeza Krstnika, ki ga je sam Jezus Kristus imenoval za največjega med preroki, na praznik njega, ki je bil glas vpijočega v puščavi. Njegova podoba je med nami, s prošnjo, da bi bil njegov duh bolj navzoč v naših družinah, soseskah, mestih in vaseh, na naših delovnih mestih in v naši družbi.

Preroški duh Janeza Krstnika naj bo navzoč v vzgoji; ne za razvajenost, ne za hedonizem in nihilizem, ampak za odpoved in strmenje k dobremu. Preroški duh Janeza Krstnika naj bo navzoč v našem gospodarstvu, da ne bodo podjetja molzne krave posameznih izbrancev, ampak mesta poštenega plačila in dela.  

Preroški duh Janeza Krstnika naj pride v našo politiko, ki naj bo prostor iskanja skupnega dobrega in blaginje našega naroda.

Preroški duh Janeza Krstnika naj pride v naše življenjske odločitve, da bo med nami več veselja do življenja, da bomo presegali kulturo smrti.

Slovenci preveč tarnamo, češ kakšni so časi. Časi so takšni, kakršni smo ljudje. Družba in država sta takšni, ker dopustimo, da sta takšni, kot sta. Janez Krstnik je šel proti toku in tudi mi smo poklicani, da gremo proti toku slabega, ki ga vidimo okrog sebe. Prosimo torej Gospoda, naj duh Janeza Krstnika napolnjuje večje število ljudi na različnih področjih naše družbe in države, da bo v tej naši domovini prevladovalo dobro, resnično, pošteno, plemenito in lepo.

Simon Lorber je župnik v Šmartnem v Tuhinjski dolini.

Pesem : Tone Ferenc, Rekviem, maj 1995, v: Tone Ferenc, Dies irae: četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943, Modrijan, 2002