Blagoslov Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica
Občina Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem vabita na uvodno dejanje ureditve Parka spomina in opomina v Kamniški Bistrici, v spomin vsem pokojnim žrtvam povojnih pobojev, ki so ostali v prikritih grobiščih v dolini Kamniške Bistrice – osem grobišč je odkritih v okolici Kopišč.
Dogodek bo v soboto, 21. junija 2014, ob 18. uri, na Kopiščih v Kamniški Bistrici.
Vlado Niklanović, preživela priča Velikega bega iz Črne Gore in povojnih izvensodnih pobojev |
Upravni odbor Društva Demos na Kamniškem je v začetku letošnjega leta sprejel dvoletni program dela z naslovom Pravica do groba, s katerim želijo urediti vsa vprašanja, povezana z množičnimi prikritimi grobišči žrtev povojnih pobojev na Kamniškem. Osrednjo pozornost so namenili dolini Kamniške Bistrice, kjer želijo urediti Park spomina in opomina, ki naj bi obsegal postavitev osrednjega spominskega sakralnega objekta ter zavarovanje in ureditev ter izgradnjo dostopov do vseh prikritih grobišč v neposredni okolici.
Program dela društva je dobil podporo na državni in občinski ravni. Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je 14.5.2014 podprla pobudo društva Demos na Kamniškem, da se kompleks grobišč v Kamniški Bistrici celovito uredi, v okviru te ureditve pa se določi tudi mesto za črnogorski objekt, občini pa je komisija predlagala, da naj se oblikuje delovno koordinacijsko telo, v katerem bi bili, poleg predstavnika občine, še prof. dr. Mitja Ferenc in predstavniki oz. njihovi pooblaščenci iz Črne Gore. Občina je sledila pobudi Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, saj je Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, imenoval komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici. Komisija se je že sestala na svoji prvi seji, stekli o tudi že prvi postopki za pridobite upravnih dovoljenj.
Na Kamniškem imamo tisoče in tisoče zamolčanih žrtev povojnega totalitarnega nasilja, ki še danes nimajo grobov. Prva leta po osamosvojitvi Slovenije se je sicer v Kamniku naredilo nekaj, še posebej za takratne razmere, bleščečih in edinstvenih dejanj na tem področju. Grobišča povojnih žrtev revolucije na območju sedanje občine Kamnik in občine Komenda, v njih naj bi bili vojaki in civilisti, starci, ženske in otroci, pripadniki različnih narodnosti in veroizpovedi – Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Nemci, Avstrijci in Slovenci, so se zavarovala in začasno uredila, nadaljnje aktivnosti pa so se kasneje povsem ustavile, zato dokončna ureditev teh vprašanj še čaka.
Člani Društva Demos na Kamniškem, ki deluje od leta 2010, so se zavezali, da se bodo po svojih močeh prizadevali za ureditev vprašanj, povezanih z žrtvami povojnega revolucionarnega nasilja in povojnih množičnih pobojev na Kamniškem. Čutijo moralno in etično dolžnost, da se vsa grobišča in grobovi dokončno trajno zavarujejo in primerno uredijo. Zato povezujejo skupine in posameznike, s katerimi želijo do sredine leta 2015, ko bo minilo 70 let od teh tragičnih dogodkov, ustvariti pogoje za krajinsko ureditev osrednjega območja sedaj znanih grobišč v Kamniški Bistrici, kjer naj se zgradi osrednje obeležje v spomin na umrle in v opomin našim potomcem.
Najširši javnosti želijo predstaviti trenutno stanje grobišč in predloge za njihovo dokončno ureditev. Še posebej želijo projekt 'Pravica do groba' predstaviti tudi ostalim zainteresiranim civilnodružbenim, verskim in državnim organizacijam. Želijo, da se jim pridružijo v čim večjem števili, saj bodo lahko le s skupnim prizadevanjem učinkovito rešili vsa nerešena vprašanja, povezana s tragičnimi dogodki takoj po končani drugi svetovni vojni in dolga desetletja zamolčanim žrtvam vrnili pravico do groba.
Tagi/značke: množična grobišča, Kamniška Bistrica, občina Kamnik Demos Janez Juhant Jože Dežman